ZFPPIPP člen 56, 56/1, 63, 63/1, 63/3, 63/4, 63/9, 64, 224, 303, 303/1, 342, 342/1, 342/3, 385. SPZ člen 6, 38, 38/1, 38/4, 227, 227/1, 247, 247/1. ZZK-1 člen 6, 6/1. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - zavrženje ugovora - ugovor o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - procesna legitimacija - služnostni upravičenec - prepoved obremenitve in odsvojitve - imetnik pravice - učinek pogodbeno dogovorjene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - procesna legitimacija za pritožbo
Pritožnica v tem stečajnem postopku ni upnica, zaradi česar ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi morala imeti v postopku preizkusa terjatev in ločitvenih pravic enaka procesna upravičenja kot upniki.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
motenje posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - uporaba poslovnega prostora - dobava električne energije - plačilo elektrike - upravičenec - neplačilo računov - odklop elektrike - izklop elektrike - nemožnost uporabe poslovnega prostora - motenje posesti z odvzemom električne energije - protipravnost posega v posest - pooblastila upravnika - pogodba o upravljanju - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - ogroženost poslovanja - sodno varstvo posesti - izključitev posestnega varstva - izključitev protipravnosti - motenje temelječe na zakonu
Ravnanje tožene stranke je klasični primer samovoljnega ravnanja. Tožena stranka je z odklopom elektrike nedopustno posegla v posest tožeče stranke, ki jo izvršuje na poslovnih prostorih, ker je na ta način želela doseči, da bi tožeča stranka plačala toženi stranki stroške porabe elektrike. Med pravdnima strankama namreč obstaja spor glede pravilnega obračuna višine teh stroškov in tudi glede ostalih (dodatnih) stroškov upravljanja, med pravdnima strankama pa je tudi sporno, ali je upravičenka do plačila teh stroškov tožena stranka ali družba A., d. o. o.
Tožena stranka je na podlagi pogodbe le upravljalec električnega omrežja. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se za upravnika ne uporabljajo določbe Energetskega zakona. Motenje posesti tožene stranke torej ne temelji na zakonu, zato ni izkazana predpostavka iz tretjega odstavka 33. člena SPZ, ki bi izključevala pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka.
Le zakon lahko izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da ni mogoče izključiti protipravnosti s pravnim poslom.
dokaz z zaslišanjem prič - enak dokazni predlog nasprotne stranke - predujem za kritje stroškov - pričnina - delitev stroškov po enakih delih - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Izpodbijana odločitev sodišča je posledica zmotne ugotovitve, da je dokaz z zaslišanjem priče A. A. predlagala (samo) toženka. Kot pravilno opozarja pritožba, sta izvedbo tega dokaza namreč predlagali obe pravdni stranki. Po drugem odstavku 153. člena ZPP sodišče v takem primeru odloči, naj za stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. Isto pravilo, torej, da si pravdni stranki enakopravno delita stroške za zaslišanje priče, mora veljati tudi takrat, kadar predujem ni bil položen (tretji odstavek 242. člena ZPP).
Ker je bil izpodbijani procesni sklep izdan med postopkom na prvi stopnji in torej ne gre za sklep, s katerim bi se postopek končal, so nastali pritožbeni stroški sestavni del pravdnih stroškov. Pravica do njihovega povračila je zato odvisna od izida pravde.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnin - osebna služnost - prepoved obremenitve in odtujitve
Pritožnica kljub začetku stečajnega postopka nad stečajno dolžnico pri uresničevanju svojega upravičenja kot služnostna upravičenka ne bo v ničemer prikrajšana. Zato ni utemeljen njen pritožbeni očitek v smeri, da so kršene njene pravice do osebnega dostojanstva, do socialne varnosti in doma.
gospodarski spor majhne vrednosti - poslovna odškodninska odgovornost - navadna škoda - trditveno in dokazno breme
Po določilu 132. člena OZ pomeni navadna škoda zmanjšanje premoženja. Če je táko škodo toženka res utrpela, bi jo morala za uspeh v pravdi natančno konkretizirati. S sklicevanjem na okoliščine (več kot 31 stopinj Celzija), v katerih bi škoda utegnila nastati, in s predložitvijo e-sporočil, iz katerih izhaja, da je bila takrat temperatura celo višja od 31 stopinj Celzija, na slabo embalažo škatel, v katerih so se nahajali posamezni prehrambeni izdelki in na eksaktno zatrjevanje, da je blago na cilj prispelo poškodovano, pa toženka škode ni niti utemeljila niti dokazala.
Z vpogledom v fotografije se je namreč sodišče prve stopnje prepričalo, da so bili med dostavljenim blagom različni izdelki iz čokolade in da zatrjevane škode fotografije blaga ne potrjujejo. Ta ne izhaja niti iz predložene elektronske korespodence. V e-sporočilu z dne 2. 8. 2019, na katerega se v prid navedbam o nastanku škode sklicuje toženka, je omenjeno le, da so škatle s čokolado (ne čokolada sama) v zelo slabem stanju, e-sporočilo z dne 5. 8. 2019, pa o škodi sploh govori ne.
dodatek za pomoč in postrežbo - višina dodatka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Toženec soglaša z ugotovitvijo sodišča, da je A. A. pomoč in postrežbo drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb potrebovala od 25. 3. 2019 dalje, vendar utemeljeno izpodbija dosojen višji dodatek od istega datuma dalje. Pravilno je njegovo materialno pravno stališče, da je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti 5. odst. 128. člena ZPIZ-2, saj je bila A. A. uživalka dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb že od 24. 3. 2014 dalje.
prodaja nepremičnine dolžnika - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - rok za izselitev dolžnika
Sodna praksa je zavzela stališče, da je določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP kogentna norma in sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine odloči drugače, kot določa ZFPPIPP. Na drug strani pa dolžnikovi pravici do doma stojijo nasproti ustavne pravice upnikov do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave RS), katerih del je tudi (v razumnem roku dosežena) pravica do poplačila terjatev.
zavrženje tožbe - stečajna masa - izbris tožeče stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka
Intervenient utemeljeno opozarja ravno na specifično situacijo, ko je prišlo do prodaje poslovnega deleža zaradi oziroma v postopku prenehanja tožeče stranke, nekdanje družbenice tožene stranke. Intervenienta je potrebno šteti kot pravnega naslednika tožeče stranke, sicer bi bil onemogočen v uresničevanju svojih materialnopravnih pravic. V nasprotnem primeru ne bi bilo tožeče stranke, ki bi nadaljevala s postopkom in intervenient ne bi mogel intervenirati ter pomagati pri dokazovanju utemeljenosti tožbenega zahtevka, to pa izključno zaradi izbrisa tožeče stranke po zaključku stečajnega postopka, na kar intervenient ni imel nobenega vpliva.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - izvenknjižna etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - darilna pogodba - ugotovitev lastninske pravice - adaptacija
Logičen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da darilna pogodba iz leta 1973 predstavlja pravno podlago le za nastanek etažne lastnine na stanovanju v prvem nadstropju, ne pa tudi za novo nastalo etažo, ki v času sklenitve darilne pogodbe ni obstajala. Ker sta tožnici utemeljevali nastanek dejanske etažne lastnine tudi na mansardnem stanovanju v tretji etaži (le) na darilni pogodbi, morebitne druge pravne podlage pa nista zatrjevali, je sodišče prve stopnje v tem delu tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - sporna dejstva - spor o obsegu zapuščine - izločitveni zahtevek - priznanje zahtevka - priglasitev k dedovanju - dedni dogovor
Pritožnik (zakoniti dedič) je postavil izločitveni zahtevek, do katerega se drugi zakoniti dedič, ki se je priglasil k dedovanju in sprejel dediščino, ni opredelil. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožnika napotilo na pravdo, saj obstaja spor o obsegu zapuščine.
vzpostavitev etažne lastnine - verjetnejša pravica - dokazna pravila - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - izvrševanje posesti - lastniška posest - splošni skupni del - posebni skupni del
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine tako ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče (tudi) o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju v pravdnem postopku (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).
Bodoča negotova dejstva, to je morebitno bodoče ravnanje oziroma morebitne v bodoče sprejete odločitve občine glede smiselno zatrjevane razlastitve (ali odkupa) dela parcele, po kateri naj bi potekala kolesarska steza, v tem trenutku ne morejo vplivati na ugotovitev vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Ta se namreč ugotavlja po stanju na dan cenitve, v konkretni zadevi to pomeni po stanju na dan 28. 6. 2021. Če se bo v prihodnosti vrednost zadevne nepremičnine spremenila, pa bo dolžnica lahko najpozneje 20 dni pred prodajnim narokom sodišču predlagala, da na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine.
ZZK-1E člen 40, 48, 133, 161. ZDavP-2N člen 117.a.
predznamba hipoteke - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dohodnina
Sklicevanje sodišča na načelo dispozitivnosti je v predmetni zadevi napačno, saj gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi listine iz tretje alineje 8. točke 40.člena ZZK-1 v zvezi z določbo 117. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2. FURS torej ni predlagatelj tega postopka, ampak je organ, ki je zemljiškoknjižnemu sodišču poslal listino, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062005
ZPP člen 214, 308, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 82, 82/1, 82/1, 133, 133/3, 164, 169.
učinek sodne poravnave - učinek pravnomočne sodbe - ista zadeva (stvar) - identiteta spora - predmet sodne poravnave - vsebina sodne poravnave - izbira načina povrnitve škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarno nadomestilo - povzročitev škode - povrnitev premoženjske škode - gradnja družinske hiše - splošna koristna dejavnost - neprerekana dejstva - prerekana dejstva - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - ugovor neobstoja vzročne zveze - sodba nima razlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlaga pogodb - uporaba in razlaga pogodbenih določil - (ne)jasno pogodbeno določilo - odmera denarne odškodnine - amortizacija - sanacija ceste - vrednost del
ZPP v 308. členu določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava. Če ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že sklenjena sodna poravnava, zavrže tožbo. Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). Vprašanje, ali gre za „isto stvar“, se tudi v razmerju do sodne poravnave rešuje po istih pogojih identitete zahtevka kot pri razmerju do pravnomočne sodbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana objektivna in subjektivna identiteta spora.
Pritožbeni očitek, da je tožnik zaradi sklenjene sodne poravnave omejen pri izbiri zahtevka, ker mu sodna poravnava omogoča zgolj zahtevati vzpostavitev v prejšnje stanje, zaradi česar je po mnenju pritožbe sodišče napačno uporabilo določilo 164. člena OZ, ni utemeljen, saj ima tožnik v skladu s to določbo pravico izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode (vzpostavitev v prejšnje stanje ali denarni zahtevek), objektivna identiteta med zahtevkom iz sodne poravnave in obravnavanim sporom pa ni podana. Le če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev v prejšnje stanje, oškodovanec ne more zahtevati plačila denarne odškodnine.
Ker sodba sodišča prve stopnje glede ugovora toženca o prekinitvi vzročne zveze med škodo na ograji in toženčevim ravnanjem nima razlogov, saj je sodišče zmotno štelo, da toženec ni prerekal obstoja vzročne zveze, se je v tem delu ne da preizkusiti.
Iz navedb pravdnih strank v postopku izhaja, da določilo 3. točke sodne poravnave razumeta vsaka drugače, sodišče pa v razlogih ni obrazložilo, ali so določila sodne poravnave jasna (prvi odstavek 82. člena OZ) ali pa je treba zaradi nejasnosti določila ugotavljati, kakšen je bil namen pogodbenikov (drugi odstavek 82. člena OZ), o čemer sta izpovedala toženec in priča - tožnikov oče.
Vse navedbe glede amortizacije in obogatitve so neutemeljene, saj ni dvoma, da je izvedenec v mnenju navedel dela, ki so potrebna za sanacijo ceste, zato so pritožbene navedbe, da bo tožnik obogaten za vrednost nove ceste, neutemeljene. OZ v 169. členu določa, da se pri odmeri odškodnine oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bilo škodljivega dejanja. Sodni izvedenec je na ustnem zaslišanju izrecno in jasno potrdil, da znesek, ki ga je izračunal v mnenju 6.300,00 EUR, predstavlja znesek, ki je potreben, da bi bilo s tem zneskom vzpostavljeno prejšnje stanje,
Tudi po pritožbeni oceni vloga z dne 3. 6. 2022 predstavlja obrazloženo vlogo po 2. točki tar. št. 15 OT. Vloga je bila vložena zunaj obravnave, po prejemu izvedenskega mnenja. Glede na vsebino vloge tožnice z dne 3. 6. 2022 gre sicer za enostavno vlogo sodišču, ki pa je razumljiva in obsega vse kar je potrebno, da se obravnava. Ključno je, da je tožnica v sporni vlogi modificirala tožbeni zahtevek skladno s podanim izvedenskim mnenjem.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063952
ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 129.. ZMEPIZ-1 člen 87.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 52, 57.
pravica do sorazmernega dela pokojnine - zavarovanje v tujini - pokojninska doba v Sloveniji - služenje vojaškega roka
Tožena stranka je v predsodnem postopku ugotovila, da je tožnik v Republiki Hrvaški dopolnil 28 let in 16 dni pokojninske dobe, v Republiki Sloveniji pa v času od 5. 3. 1980 do 10. 7. 1980 4 mesece in 6 dni pokojninske dobe. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, je tožena stranka tožnikov zahtevek kot neutemeljen zavrnila.
V ZPIZ-2 ni pravne podlage, da bi se čas služenja vojaškega roka, za katerega pri slovenskem nosilcu zavarovanje tudi niso bili plačani prispevki, štel v pokojninsko dobo.
ugovor po izreku roka - zavrženje ugovora - pravočasnost ugovora po izteku roka - plačilo dolga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno in ustrezno pojasnilo, da so dejstva, ki jih je dolžnica zatrjevala v ugovoru po izteku roka, nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi. Prav tako je pravilno ugotovilo, da dolžnica v ugovoru po izteku roka ni izkazala, da v njem navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi in posledično na podlagi drugega odstavka 56. člena ZIZ ugovor po izteku roka utemeljeno zavrglo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku po uradni dolžnosti paziti na to, ali je bil dolg na način, ki ga je zatrjevala dolžnica (tj. s kompenzacijami, opravljenimi med upnikom in glavnim dolžnikom) že v celoti poravnan. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi mora sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti paziti na morebitno prenehanje veljavnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izterjavo terjatve, glede katere se vodi izvršba (prvi odstavek 76. člena ZIZ), prav tako pa tudi, ali je bila terjatev morebiti poplačana v okviru izvrševanja sklepa o izvršbi. Morebitno prenehanje terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova, še pred vložitvijo predloga za izvršbo, na podlagi izvedenih plačil glavnega dolžnika oziroma s kompenzacijo med glavnim dolžnikom in upnikom, pa se upošteva le na ugovor dolžnika, ki mora biti vložen pravočasno (drugi odstavek 56. člena ZIZ).
nadaljevanje postopka osebnega stečaja kot stečaj zapuščine - upravljanje stečajne mase - prijava izločitvene pravice - skupno premoženje zakoncev - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka - prenehanje izločitvene pravice - soglasje sodišča - sodna poravnava
Postopek osebnega stečaja se je po smrti dolžnika nadaljeval kot postopek stečaja zapuščine, v katerem mora sodišče, glede na okoliščine konkretnega primera, najprej določiti delež dolžnika na skupnem premoženju.
Res je, kot izpostavljajo pritožniki, da se bliža dan, ko bo obtoženi A. A. izpuščen na prostost zaradi prestane zaporne kazni. A zgolj zato v tem trenutku ni moč govoriti o tem, da ponovitvena nevarnost ni podana. Res je tudi kot izpostavljajo zagovorniki, da bi obtoženec teoretično že lahko zaprostil za predčasni odpust, kot tudi, da verjetno obstajajo formalni razlogo za ugodnost v smislu prostega izhoda, vendar to je zgolj špekulacija, ko ni dvoma, da se za odobritev predčasnega oziroma pogojnega odpusta, kot tudi za zavodske ugodnosti, zahtevajo tudi vsebinski pogoji. O danosti teh pogojev pa je v tem trenutku tvegano govoriti zlasti glede na pritožbeno neproblematizirane ugotovitve, o tem, da so zoper obtoženca v teku še drugi kazenski postopki.
začasna odredba - veljavnost začasne odredbe - pravnomočna zavrnitev tožbenega zahtevka - ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev opravljenih dejanj - prenehanje začasne odredbe - postopek zavarovanja - obstoj terjatve - izpisnica - prestop v drug klub
Veljavnost začasne odredbe je vezana na odločitev o tožbenem zahtevku, zato je treba začasno odredbo (z vsemi opravljenimi dejanji) razveljaviti, če je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.