ZJU člen 147, 149, 149/1, 149/1-3, 150.. ZPP člen 2, 2/1.. Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (2021) člen 10.. OZ člen 378.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 2, 2/2.
javni uslužbenec - sklep o premestitvi - učinkovitejše delo organa - subjektivni razlogi - plačilni dan - izpolnitvena zamuda - zakonske zamudne obresti - sprememba sodbe
Tožnik naj bi bil na novo delovno mesto premeščen iz razloga po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, torej ker je predstojnik ocenil, da je na ta način mogoče zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Slednjega pa toženka po presoji sodišča ni dokazala.
Ker je tožnik zahteval plačilo zakonskih zamudnih obresti od neto zneska, je sodišče ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, ko mu je zamudne obresti prisodilo od bruto zneska.
padec na javni površini - dotrajane stopnice - zavrnitev zahtevka - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Rob stopnice, ki od preostale površine izstopa za 2 cm in se le rahlo maje (za 1-2 mm), po oceni pritožbenega sodišča predstavlja površino, ki po višinski razliki bistveno ne odstopa od preostale (ravne) pohodne površine, in ki bi jo normalno pazljiv pešec lahko opazil in prehodil brez težav, zlasti z ozirom na to, da je do padca prišlo na ravnini, še preden se je tožnik začel spuščati po stopnicah. Zato zavarovanec toženke s tem, ko te 2 cm globoke neravnine ni izravnal, ni opustil dolžnega ravnanja (ni ravnal protipravno).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reparacija - datum sodne razveze - višina denarnega povračila - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Zaposlitev za krajši delovni čas ni okoliščina, ki bi bila relevantna pri določitvi datuma sodne razveze, zato bi bilo pogodbo o zaposlitvi tožnice neutemeljeno razvezati pred datumom izpodbijane sodbe. V skladu s sodno prakso namreč kratkotrajne vmesne zaposlitve za določen čas in ne za polni delovni čas ne utemeljujejo razveze pogodbe o zaposlitvi z datumom takšne zaposlitve.
Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo povračilo v višini ene plače, kar je glede na zakonske kriterije tudi po presoji pritožbenega sodišča ustrezno. Povračilo v takšni višini je utemeljeno zlasti glede na zelo kratek čas trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki (slaba dva meseca) in glede na dejstvo, da je tožnica kljub nizki izobrazbi (končani osnovni šoli) dobila zaposlitev, pa čeprav ne za poln delovni čas.
začasna odredba - veljavnost začasne odredbe - pravnomočna zavrnitev tožbenega zahtevka - ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev opravljenih dejanj - prenehanje začasne odredbe - postopek zavarovanja - obstoj terjatve - izpisnica - prestop v drug klub
Veljavnost začasne odredbe je vezana na odločitev o tožbenem zahtevku, zato je treba začasno odredbo (z vsemi opravljenimi dejanji) razveljaviti, če je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.
terjatve iz delovnega razmerja - plačilo za nadurno delo - odreditev nadurnega dela - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz naslova plačila za nadurno delo pravilno upoštevalo stališče sodne prakse, da je delavec upravičen do plačila za ure, ki presegajo polni delovni čas, tudi če niso bile izrecno odrejene kot nadurno delo, če jih je dejansko opravil in je delodajalec vedel zanje (sodba VDSS Pdp 692/2021, sklep VDSS Pdp 184/2014, sodba VDSS Pdp 185/2017, sklep VDSS Pdp 53/2019). Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi v izpodbijani sodbi, da je bila toženka z nadurami seznanjena, kar potrjuje že samo dejstvo, da je direktor tožnici odobraval koriščenje viška ur.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba pogodbe o zaposlitvi - opravljanje drugega dela - reorganizacija - prenehanje potrebe po delu - nerazumljive navedbe
Pisna oblika ni določena kot pogoj za veljavnost pogodbe o zaposliti. Ker je bila v obravnavanem primeru pisna pogodba o zaposlitvi z dne 13. 6. 2013 za delovno mesto "področni svetovalec III" ustno spremenjena glede opisa del in nalog, ki jih tožnica po sklenjeni pogodbi opravlja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zakonito lahko odpovedala le pogodbo z dne 13. 6. 2013 za delovno mesto "področni svetovalec III". Iz istih razlogov tožena stranka tožnici ni bila dolžna zagotavljati dela iz opisa tega delovnega mesta.
OZ člen 131, 131/1, 179, 182. URS člen 34, 35. ZPP člen 7, 7/1, 8, 14, 155, 155/1, 212, 214, 214/2, 236a, 236a/1, 236a/6, 254, 254/2, 286, 286/1, 286/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do zasebnosti - telesne poškodbe - obseg škode - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - tek zakonskih zamudnih obresti - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - vezanost sodišča na procesno gradivo strank - trditveno in dokazno breme - prekluzija navajanja novih dejstev - pisna izjava priče - dokazna ocena - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nova dejstva in dokazi - soprispevek oškodovanca - neprerekana dejstva - potrebni stroški - materialni stroški
Tožnica s predmetno tožbo od toženca kot nekdanjega zunajzakonskega partnerja terja plačilo nepremoženjske škode iz naslova njej dne 28. 1. 2018 povzročenih telesnih poškodb ter iz naslova posega v tožničino pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen URS) ter zasebnosti (35. člen URS) tega dne ter tudi kasneje.
zavrženje tožbe - dopolnitev tožbe v roku - sposobnosti biti stranka - pravdna sposobnost stranke - identifikacija toženca - pravna subjektiviteta - sindikat - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - identiteta pravdne stranke
Ugotovitev sodišča prve stopnje v obrazložitvi sklepa, da toženec ni vpisan v poslovnem registru, sicer vzbuja resen dvom o toženčevi pravni subjektiviteti, vendar ne omogoča zanesljivega sklepanja o tem, da toženec ni sposoben biti pravdna stranka (76. člen ZPP). Sindikat namreč postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta (2. člen ZRSin). Ugotovitve o tem odločilnem dejstvu izpodbijani sklep ne vsebuje. Prav tako ne iz sklepa ne iz tožbi priloženih listin ni jasno razvidno, ali in kdaj naj bi toženec prenehal obstajati, kar onemogoča vsebinski odgovor na pritožbeno trditev o tožnikovem pravnem nasledstvu in s tem morebitno drugačno odločitev o pritožbi.
ZIKS člen 24, 24/1, 24/1-2, 25, 25, 25/1. ZUP člen 251, 251/3.
nadomestni zapor - rok za vložitev prošnje - pravočasnost - odločilna dejstva
Glede na povzeto določbo prvega odstavka 25. člena ZIKS-1 je prošnjo za odložitev izvrševanja nadomestnega zapora mogoče v določenih primerih vložiti tudi po preteku 3 dnevnega zakonskega roka, med drugim tudi v primeru obstoja okoliščin po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev sodnih pisanj - fikcija osebne vročitve - skrbno ravnanje - zamuda - neupravičen razlog - upravičen razlog - razlog za zamudo roka - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O vročitvah tožbe s sklepom o začasni odredbi in pozivom za odgovor na tožbo, ki so bile (dvakrat) opravljene v juliju 2022, izpodbijani sklep nima nobenih razlogov, saj prvo sodišče ne pojasni, zakaj naj bi te vročitve ne bile veljavno opravljene (v skladu s 142. členom ZPP). V tem delu sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar je že omenjena bistvena kršitev določb postopka.
URS člen 23, 35.. ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 178, 178/4.
predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - zavrnitev predloga - načelo sorazmernosti - odlog izvršbe - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - pravica do doma
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da si cenilec niti ni ogledal nepremičnine, ampak zgolj sledil navedbam in fotografijam dolžnikov, ne da bi opravil konkretno cenitev, ki bi vsebovala vse strokovne elemente ugotavljanja vrednosti in primerjavo s predhodno cenitvijo. Ker je zakonodajalec jasno določil dopustno dokazno sredstvo, fotografije in dokumentacija v zvezi z zavarovanjem ne morejo imeti dokaznega pomena brez ustreznega mnenja sodnega cenilca.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37a, 37a/5, 37a/8.. ZDR-1 člen 23, 85, 85/2, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZPP člen 154, 154/3, 158, 158/1, 212, 337, 337/1.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. BBHZD člen 2, 10, 16, 16/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - zaposlitev tujca - delovno dovoljenje - ničnost pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi - zagovor - bruto in neto znesek - pritožbena novota
Tožnik je v času zaposlitve pri toženki imel veljavno dovoljenje za delo, sklenjeno na podlagi BBHZD, ki se šteje kot soglasje k enotnemu dovoljenju. Upravna enota je na podlagi navedene tožnikove prošnje z dne 6. 4. 2020 odločila, da se postopek za izdajo enotnega dovoljenja tožniku (zaradi njegovega neodziva na dopolnitev vloge) ustavi. Sklep o ustavitvi postopka za izdajo tožnikovega enotnega dovoljenja je postal dokončen in pravnomočen 28. 12. 2020. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi določila osmega odstavka 37.a člena ZTuj-2 pravilno zaključilo, da je imel tožnik do pravnomočnosti tega sklepa, torej do 28. 12. 2020 pravico delati oziroma biti zaposlen v Sloveniji.
vmesna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - padec na mokrih in spolzkih tleh - padec v trgovini - nesrečno naključje - zavrnitev tožbenega zahtevka - povrnitev stroškov postopka - stroški potrebni za pravdo - potni stroški pooblaščenca - območna enota zavarovalnice - organiziranost v območne enote - navezne okoliščine
Tožena stranka ima prav, da je od njenega zavarovanca neživljenjsko pričakovati, da so tla v trgovini ves čas suha in nepolita. Prestrogo bi bilo od njenega zavarovanca zahtevati, da bi moral kupce v vsakem trenutku in na vsakem koraku (z namestitvijo posebnih znakov ali preko zaposlenih) opozarjati, da so tla v trgovini lahko mokra ali umazana in zato bolj nevarna. Še posebej to velja za dele med prodajnimi policami, kjer madeži, mokrota in podobno niso nekaj povsem nepričakovanega. Drugačna presoja bi pomenila izenačenje krivdne z objektivno odgovornostjo. Povedano drugače: med vsakim politjem in čiščenjem je nujno neka časovna enota, v kateri se lahko zgodi nesrečni slučaj. Tako niti skrajna skrbnost ne bi v celoti odpravila možnost nesreč, kakršna je obravnavana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00061979
OZ člen 427, 429. ZPP člen 306, 458. SZ-1 člen 24.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - plačilo stanovanjskih stroškov - najemnik stanovanja - izvrševanje pravic najemnika - obveznosti najemnika - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - stranke sodne poravnave - dolžnik - sprememba dolžnika - prevzem dolga
Utemeljena je pritožbena navedba, da je treba upoštevati samo tisto, kar je zapisano v sodni poravnavi in da so dodatne toženčeve interpretacije na zaslišanju neupoštevne. Vendar tudi s tako metodo ni mogoče priti do za tožnika ugodnejše odločitve. Pritožbena razlaga, da bi moral toženec doseči izrecen zapis v poravnavi, da je prost obveznosti oziroma da njegovo obveznost prevzema A. A., bi bil utemeljen le v primeru, ko bi bili stranki pravde, v kateri se je sklepala poravnava, samo sedanja tožnik in toženec.
Sodna poravnava ima značilnosti tako pogodbe kot sodne odločbe. Njen namen je celovita in dokončna ureditev spornih razmerij med strankami: bodisi tistih iz pravde (v celoti ali delno), lahko (in zaželeno) pa tudi drugih – primerjaj 306. člen ZPP. Zato sodna poravnava presega domet (zgolj) pogodbe o prevzemu dolga. To pa pomeni, da ni ustrezna razlaga poravnave, za katero se zavzema pritožba: da bi moralo izrecno pisati, da je C. A. prost obveznosti iz naslova stroškov stanovanja, za katere bi sicer odgovarjal kot najemnik. V poravnavi je jasno določeno, kolikšni so ti stroški in kdo jih je dolžan plačati (A. A.), poleg tega pa tudi, da so s tem urejena vsa medsebojna sporna razmerja, ki se nanašajo na tožbo in da stranke (to pa sta tudi A. A. in B. A.) iz teh naslovov druga do druge nimajo nobenih zahtevkov več. Edino ustrezno tolmačenje tega zadnjega zapisa je, da stranke nimajo nobenih medsebojnih zahtevkov (razen tistih iz poravnave) glede katerekoli zadeve, ki je bila urejena s poravnavo, to pa so tudi v tej pravdi vtoževani stroški. V nasprotnem primeru poravnava ne bi imela nobenega smisla (ki je: dokončna ureditev razmerij, preprečitev novih sporov).
podaljšanje pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Glede na to, da so bili v dosedanjem postopku priporni razlogi že večkrat preizkušani in obrazloženi, vložena obtožba pa obdolžencu očita isto kriminalno količino kot v zahtevi za preiskavo, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podrobno in ponovno obrazložiti vse zakonske pogoje, ki se zahtevajo za odreditev pripora, pač pa je moralo le-te zgolj preizkusiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062436
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZPSV člen 2, 8. ZPIZ-1 člen 39, 39/2, 39/4.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - obračun in plačilo prispevkov - pokojninska osnova
Ne gre za pomanjkanje konkretizacije zavestne kršitve relevantnih predpisov s področja socialnega prava, saj se obdolžencu v opisu očita za točno določeno obdobje, da za delavce ni plačeval prispevkov za socialno varnost, zaradi česar se jim obdobje ni štelo v pokojninsko osnovo, kar predstavlja dovolj jasno in vsebinsko napolnjeno konkretizacijo zavestne opustitve plačila prispevkov.
ZODPol člen 1, 86, 86/2, 88, 88/1, 88/3. ZODPol-D člen 2, 3, 3/3. ZPP člen 132, 132/1, 137, 139, 139/6, 320.
tožba na sklenitev najemne pogodbe za stanovanje - najemno stanovanje - sklenitev najemne pogodbe - službeno stanovanje - upravičenec do dodelitve službenega stanovanja - policist - zaposleni - I. kategorija invalidnosti - novela - predlog za sklenitev pogodbe - pravočasnost predloga - nepravilna vročitev sklepa - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - dejanski prejem pisanja - načelo enakosti pred zakonom
V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZODPol-D je moral pristojni organ odločiti o predlogu upravičenca za sklenitev ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe za nedoločen čas najkasneje v enem mesecu od uveljavitve novele zakona, sicer se šteje, da je bila najemna pogodba za nedoločen čas sklenjena.
Ustavno skladna razlaga zakona narekuje enako obravnavo aktivnih in zaradi delovne nesreče invalidsko upokojenih policistov, na drugi stani pa enako obravnavo vseh invalidsko upokojenih uslužbencev policije ne glede na njihov dejanski socialni status.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost - sorazmernost in nujnost ukrepa
Zagovornik v pritožbi omenja odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice Neumeister proti Avstriji in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije štev. Up-45/16 z dne 22.3.2016. Upoštevaje kriterije, vsebovane v obeh odločbah, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je, glede na dosedanje trajanje pripora in trenutno aktivnost sodišča oz. fazo postopka, pripor še vedno ukrep, ki v ničemer ne krši obdolženčevih ustavnih pravic do sojenja v razumnem roku in pravice do osebne svobode, ukrep pa je tako tudi sorazmeren posegu v obdolženčevo pravico do osebne svobode in svobode gibanja.
ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/1, 214. OZ člen 46, 46/1.
dedovanje - odpoved dedovanju - izjava dediča - izjava dediča o odpovedi zakonitemu dednemu deležu - razveljavitev dedne izjave v pravdi - zaščitena kmetija - zmota - opravičljiva zmota - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - dejansko stanje
Dokazovanje obsega samo dejstva, ki so pomembna za odločbo (prvi odstavek 213. člena ZPP). Izjema so dejstva, ki jih je stranka med pravdo priznala; teh ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Izpodbijana sodba po navedenem ni obremenjena z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti z zatrjevano relativno bistveno kršitvijo iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče zagrešilo pri dokazovanju. Čeprav sodišče prve stopnje vseh ponujenih dokazov ni izvedlo, tožnika ni prikrajšalo za njegova ustavna procesna jamstva in tudi dejansko stanje je bilo pravilno in celovito ugotovljeno.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Ugotovilo je, da toženec kot solidarni porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost. Ker je bilo o tožničini terjatvi za plačilo glavnice zoper glavno dolžnico že pravnomočno odločeno, je sodišče pravilno odločilo, da toženec za opisane obveznosti odgovarja solidarno z glavno dolžnico.