ZP-1 člen 55, 57, 57/1, 57/2, 57/3. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 17, 17/6, 18. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5.
hitri postopek - pravice obrambe - prekoračitev hitrosti vožnje - obrnjeno dokazno breme - domneva odgovornosti lastnika vozila
Ker je tako iz podatkov spisa kot iz razlogov sodišča prve stopnje razvidno, da je bil plačilni nalog storilcu izdan kot lastniku vozila in storilec na kraju prekrška ni bil ustavljen, so pritožbene trditve, da je dokazno breme za dokazovanje identitete voznika na prekrškovnem organu, neutemeljene. Pravilni so namreč razlogi sodišča prve stopnje, da se identiteta storilca ne ugotavlja na podlagi slikovne dokumentacije, ta je namreč namenjena le nedvoumnemu pripisovanju rezultatov meritev in drugih podatkov, temveč identiteta storilca temelji na domnevi iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - zavrnitev predloga - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - verjetna izkazanost nastanka hujših škodljivih posledic - skupno premoženje zakoncev - odtujitev nepremičnine - razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - objektivna nevarnost - konkretna nevarnost - nezadostne trditve - dopustnost ponovnega predloga - drugačno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje se je opredelilo do tožničinih trditev, s katerim je utemeljevala obstoj drugega zakonskega pogoja za izdajo začasne odredbe, saj je pojasnilo, da z morebitno odtujitvijo stvari iz skupnega premoženja skupno premoženje ne preneha, temveč le spremeni svojo obliko. V skupno premoženje spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja skupnega premoženja zaradi razpolaganja, in sicer v obliki zahtevka za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku tega prikrajšanja. Sodišče prve stopnje je s tem ovrglo trditev tožeče stranke, da v primeru odtujitve nepremičnine ne bi mogel svoje terjatve izterjati iz edinega premoženja prvo toženca, saj mu je nakazalo, da bi v takem primeru za poplačilo svoje terjatve posegel na ustrezno denarno terjatev.
Sama objektivna možnost, da bo nekdo razpolagal s premoženjem, še ne zadošča za ugotovitev nevarnosti v smislu 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Tudi po presoji pritožbenega sodišča mora upnik za obstoj objektivne nevarnosti dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik razpolagal s spornim predmetom, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Če bi že samo takšna hipotetična možnost že zadoščala za izkaz nevarnosti, potem bi se začasno odredbo vedno izdalo, saj bi bila zaradi opisanih razlogov nevarnost vedno podana.
Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno zgolj o postavljenem predlogu in ne o morebitnih novih predlogih, ki bi temeljili na novih dejstvih in dokazih. Če bi v nadaljevanju postopka tožeča stranka pridobila kakšne podatke, ki bi kazali na konkretnejšo ravnanje tožencev v zvezi z odtujitvijo sporne nepremičnine, bo seveda lahko ponovno vložila predlog za zavarovanje z začasno odredbo in bo o njem tudi vsebinsko odločeno. Učinka litispendence in pravnomočnosti odločitve o predlagani začasni odredbi izključujeta možnost uveljavljanja enakega zavarovanja le na enaki dejanski podlagi.
Po vpogledu v dokumentacijo spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da na odločbi tujega prekrškovnega organa z dne 7. 4. 2021 ni klavzule pravnomočnosti. Opredelitev pravnomočnosti izhaja le iz potrdil tujega prekrškovnega organa, ki pa sta v spisu dve (l. št. 2-10 spisa in l. št. 20-23 spisa), pri čemer se prvo potrdilo nanaša na odločbo z dne 7. 4. 2021, ki naj bi postala pravnomočna dne 9. 5. 2021, drugo potrdilo pa se nanaša na odločbo z dne 24. 5. 2021, ki je postala pravnomočna dne 8. 6. 2021.
Ker odločba z dne 7. 4. 2021 glede na priloženo vročilnico na l. št. 11 spisa ni mogla postati pravnomočna že dne 7. 5. 2021, saj je bila vročena šele dne 24. 5. 2021, datum pravnomočnosti 8. 6. 2021 pa se glede na podatke v potrdilu na l. št. 21 nanaša na odločbo z dne 24. 5. 2021, se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-11 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje.
Sodišče je prve stopnje v obravnavani zadevi spremenilo odločbo prekrškovnega organa tako, da je odgovorni osebi pravne osebe in pravni osebi izreklo opomin namesto globe.
Glede na navedeno vložena pritožba prekrškovnega organa v dani procesni situaciji, ko sodišče ni niti odpravilo odločbe prekrškovnega organa niti ustavilo postopka o prekršku, ni dovoljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Ugotovilo je, da toženec kot solidarni porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost. Ker je bilo o tožničini terjatvi za plačilo glavnice zoper glavno dolžnico že pravnomočno odločeno, je sodišče pravilno odločilo, da toženec za opisane obveznosti odgovarja solidarno z glavno dolžnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00061901
ZPP člen 286b, 286b/1. ZD člen 210.
odškodnina - sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka - postopek z mednarodnim elementom - sprememba tožbenega zahtevka - soglasje tožene stranke k spremembi tožbe - branje zapisnikov o zaslišanju prič - omejitev odgovornosti dediča
Ker tretja toženka do sedaj dedne izjave pred zapuščinskim sodiščem v Cazinu še ni podala, jo je sodišče prve stopnje pravilno štelo za dedinjo. Po 172. členu Zakona o dedovanju v Federaciji BiH, ki določa, da dediči za zapustnikove dolgove odgovarjajo do višine vrednosti zapuščine, pa je sodišče prve stopnje odgovornost dedinje za dolgove pokojnega očeta v izreku sodbe pravilno omejilo s pristavkom, da je obveznost tretje toženke omejena le do višine vrednosti podedovanega premoženja, ki ga bo podedovala po pokojnem A. A., kar dopušča tudi možnost, da se bo dedovanju odpovedala. Ker tudi obseg dediščine za dedinjo še ni znan oziroma določen, bo tretja toženka ugovor o omejitvi odgovornosti za dolgove lahko podala tudi še v morebitnem izvršilnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062351
URS člen 26. OZ člen 131. KZ-1 člen 37, 257, 257/1. ZKP člen 35, 35/1, 42, 277, 277/1, 437, 437/1.
odškodninska odgovornost države - neobstoj protipravnega ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - odgovornost države za ravnanje državnega tožilstva - odgovornost države za ravnanje sodnika - začetek kazenskega postopka - umik obtožnega predloga - vsebina obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja - zavrnitev obtožbe - naklepno kaznivo dejanje - napeljevanje h kaznivemu dejanju - predlog za izločitev sodnika - prednostna zadeva - pogoji za prenos pristojnosti
Vsaka intervencija državnih organov, ki je usmerjena proti posamezniku, je zanj neprijetna in poseže v njegovo z Ustavo in zakonom varovane pravice. A zato še ni protipravna v pomenu 26. člena Ustave. Takšna postane le, če prekorači mejo dopustnega, kar pa je opredeljeno s pravnim standardom kvalificirane napačnosti.
Tožilka je ocenila, da je dejansko stanje dopuščalo pričetek kazenskega pregona, da pa so zbrani dokazi tekom kazenskega postopka pripeljali to sklepa, da niso izkazani vsi elementi kaznivega dejanja in je obtožni predlog umaknila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00061932
SZ-1 člen 111. ZIZ člen 21, 21/1. ZPP člen 279c.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - izselitev iz stanovanja - bivanje brez pravnega naslova - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristop na poravnalni narok - pripravljalni narok - oprava naroka - izključitev javnosti - izvršljivost in določljivost izreka sodbe - opredelitev nepremičnine - primernost izvršilnega naslova - časovne meje pravnomočnosti - zaključek glavne obravnave
Pritožbena trditev, da je izrek pomanjkljiv in da sodba ni izvršljiva, je zmotna. Tudi, če bi v izreku bilo zapisano le, da je tožena stranka dolžna izprazniti stanovanje (opredeljeno z ustreznimi identifikacijskimi podatki), bi namreč to zadoščalo. Prvi odstavek 21. člena ZIZ določa, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. In vse to je iz izpodbijane sodbe razvidno. Sicer pa je identifikaciji stranke namenjen uvod sodbe, ki pa v obravnavanem primeru vsebuje vse potrebne podatke.
Sodišče prve stopnje jedolžno pri svoji odločitvi upoštevati tista dejstva, ki nastanejo do trenutka zaključka glavne obravnave (in se stranke v skladu z zakonom nanje sklicujejo). Ta trenutek namreč v pravdi opredeljuje časovne meje pravnomočnosti.
ZP-1 člen 60, 60/1, 63, 63/2. URS člen 23, 25, 29.
zahteva za sodno varstvo - zakonski rok - prekluzivnost roka - pravica do pravnega sredstva
Pritožbeno sodišče ob presoji prvega odstavka 60. člena ZP-1 ocenjuje, da gre zgolj za določitev načina uresničevanja pravice do pritožbe in ne za njeno omejitev, saj izpostavljena ureditev na samo vsebino procesne pravice do pritožbe ne učinkuje tako, da storilec ne bi več mogel biti nosilec pravice do pravnega sredstva, da mu pravno sredstvo ne bi bilo zagotovljeno ali da z njim ne bi mogel učinkovito braniti svojih pravic. Ker pa od stranke prekrškovnega postopka, v katerem je bil izdan plačilni nalog, ni nerazumno zahtevati, da pravno sredstvo vloži v 8-dnevnem roku, saj je v postopku za prekrške prekrškovnega organa (hitri postopek) poudarjeno načelo hitrosti, ker se v hitrem postopku (praviloma) obravnavajo lažje kršitve, ki imajo manjše posledice za kršitelja in ki so lažje dokazljive, tudi takojšnje zavrženje prepozne pritožbe ni nerazumno.
Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne opravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa, sodišče pa ne more sprejeti drugačne odločitve, kot izhaja iz navedene zakonske domneve, saj bi s tem kršilo načelo vezanosti na Ustavo in zakon ter prepoved samovoljnega oziroma arbitrarnega odločanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - zakonski rok - podaljšanje roka - primernost roka
Ugovorni rok je določen v trajanju 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, na kar je bil dolžnik v pravnem pouku sklepa o izvršbi izrecno in jasno opozorjen. Gre za zakonski rok, ki je prekluzivne narave in nepodaljšljiv, kar pomeni, da ne le, da ga sodišče ne more podaljšati, temveč tega sploh ne sme storiti.
Presoja ustreznosti dolžine zakonsko določenega ugovornega roka je stvar presoje zakonodajalca in ne sodišča, subjektivno dojemanje kompleksnosti in zahtevnosti zadeve pa ne more biti podlaga za določanje (drugačne) dolžine ugovornega roka oziroma podlaga za njegovo podaljšanje.
V skladu s šestim odstavkom 48. c člena ZP-1 mora biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek.
spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - kršitev pravice do izjave v postopku
V dopolnitvi tožbe je navedla dovolj dejstev, da je bila tožba sklepčna. Ali te navedbe zadoščajo za ugoditev zahtevku, pa je odvisno od ugovorov nasprotne stranke. Od tožeče stranke ni mogoče zahtevati, da mora že vnaprej navajati podrobne trditve o vseh potencialno spornih dejstvih. Taka (prestroga) zahteva po nepotrebnem obremenjuje postopke in povzroča, da ti postajajo nepregledni.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - plačilo pravdnih stroškov
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo, ker se je sama izselila iz poslovnih prostorov in ne zato, ker je tožena stranka umaknila traktor, mora povrniti toženi stranki pravdne stroške (prvi odstavek 158. člena ZPP).
Storilec, ki je sicer tuj državljan, se je sicer zavedal, da bo vozil po avtocesti, kjer je obvezno plačilo cestnine, vendar ob upoštevanju, da do takrat nikoli ni sam urejal zadev v zvezi s cestninjenjem, ampak se je pri tem zanašal na direktorja družbe in je tudi po tem, ko mu je OBU naprava s piski javljala negativno stanje na napravi, ravnal dovolj pazljivo, ko je v prvi očitani situaciji o tem nemudoma obvestil direktorja, ki mu je zagotovil, da je plačilo urejeno, pri drugem očitanem prekršku pa poklical na DARS in po tem naložil dodatno dobroimetje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00062520
ZG člen 47, 47/6. ZPP člen 13. ZNP-1 člen 42.
prekinitev nepravdnega postopka - delitev solastnine - namenska raba nepremičnine - status nepremičnine - fizična delitev solastne nepremičnine - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - predhodno vprašanje - postopek pred geodetsko upravo - namenska raba parcele - status zemljišča - vrednost nepremičnine
Od statusa zemljišča so odvisne različne možnosti fizične delitve nepremičnine v naravi (v zvezi s tem bodo glede na določbo šestega odstavka 47. člena ZG pomembni prostorski akti oziroma v njih določena namenska raba), pa tudi vrednost nepremičnine.
Sodišče prve stopnje lahko glede na določbo 13. člena ZPP, ki se v postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1, zaradi rešitve predhodnega vprašanja prekine postopek tudi, če o njem še ni odločil kakšen drug pristojen organ in ne zgolj sodišče.
sprožilni element - zamuda - zapadlost - trditveno breme - višina denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - bodoče duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - objektivna pogojenost višine odškodnine - pretrpljene telesne bolečine
Glede na pritožbeno grajo, ki s trditvami o prenizki odškodnini po posameznih postavkah trdi, da prisojena odškodnina odstopa od primerljivih primerov v sodni praksi, pa v zvezi s presojo pravične denarne odškodnine kljub temu izpostavlja tudi pomembnost vidika primerjave odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode oškodovancu, kar je nujen pogoj za poenoteno obravnavanje škod z različnim obsegom in za s tem povezano določanje odškodnin v višini, ki ohranjajo ustrezna razmerja.
Obravnavani škodni dogodek je šteti kot sprožilni dejavnik za nastanek vseh tožničinih težav z levo roko (mravljinčenje). Ker pri tožnici pred škodnim dogodkom niso bile prisotne težave v zvezi s sindromom levega zapestnega prehoda, obravnavani škodni dogodek predstavlja sprožilni mehanizem za manifestacijo težav v obliki mravljinčenja.
Pritožbeno sodišče se sicer strinja s pritožbeno navedbo, da za ugotovitev obveznosti ni potrebno zaključeno zdravljenje, ampak mora biti oškodovančevo zdravstveno stanje toliko stabilizirano, da dopušča opredelitev škode. Vendar je tožeča stranka trditve, da je bilo njeno zdravstveno stanje stabilizirano pred datumom vložitve tožbe, po danih ugovorih tožene stranke, podala le s posplošeno navedbo, ne da bi jo v odgovor na trditve tožene stranke kakorkoli trditveno in dokazno podprla, kot bi to morala, upoštevaje čl. 212 ZPP.
URS člen 39, 39/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. ZDR-1 člen 34, 37, 77, 77-5, 118, 118/1, 118/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - alkohol - svoboda izražanja - intervju - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - razlika v plači
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik v intervjuju ni podajal neresničnih dejstev, da je govoril o znanih dejstvih, o katerih so pred njim povedali že drugi in so že bila objavljena v časopisih, in je bil glede resničnosti informacij tudi v dobri veri. Glede na tako ugotovljena dejstva je pravilno zaključilo, da je šlo za javnostim že znane informacije, ki so bile resnične, zato vsebina tožnikovega intervjuja pojmovno ni mogla škodovati poslovnim interesom toženke.
Sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemal pri toženki, in plačo pri drugem delodajalcu (ali odškodnine v tej višini, torej istih zneskov na odškodninski podlagi) za čas po sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki je način prenehanja delovnega razmerja, določen v 5. alineji 77. člena ZDR-1. Delavec je do odškodnine v višini razlike v plači (lahko) upravičen (le) do datuma, ki ga določi sodišče (sodna razveza), kar pomeni, da mu po tem času odškodnina ne pripada (šlo bi za pretrganje vzročne zveze s sodno razvezo).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00064592
ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 149, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - protipravnost - vzročna zveza - poklicna bolezen - okvara sluha - zaključeno zdravljenje - mejni prag zadostne verjetnosti - zastaranje - pritožbena obravnava
Četudi je sodišče ugotovilo, da se toženec ukvarja z nevarno dejavnostjo, to še ne pomeni, da je zaradi tega podana njegova (avtomatična) objektivna odškodninska odgovornost. Po 150. členu OZ za škodo od nevarne dejavnosti odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, pri čemer se v skladu s 149. členom OZ za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, šteje, da izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Določena je torej (izpodbojna) zakonita domneva, da je bila nevarna dejavnost vzrok za nastalo škodo, vendar je tudi v tem primeru tožnik dolžan zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo).
prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - izročitev in izpraznitev nepremičnine - pogoji za prekinitev postopka - neizpolnjen pogoj
Prekinitev pravdnega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP je fakultativna. Navedeno pomeni, da je presoji razpravljajočega sodnika prepuščeno, ali bo postopek prekinil ali ne, pri čemer so merila, ki jih je pritožbeno sodišče izpostavilo v prejšnjem razveljavitvenem sklepu (I Cp 9/2021), sodišču zgolj za pomoč. Sodišče mora svojo odločitev o (ne)prekinitvi opreti na razloge, ki so razumni in niso arbitrarni.