URS člen 26. OZ člen 148. SPZ člen 269. ZD člen 141, 165, 194, 222.
uničena, izgubljena, skrita ali založena oporoka - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - sodna hramba - pozneje najdena oporoka - subsidiarna odgovornost - protipravnost ravnanja državnega organa - vmesna sodba
V konkretnem primeru je potrebno oceniti ali je tožnik imel na voljo učinkovito pravno sredstvo oziroma pravno možnost, s katero bi dosegel odstranitev protipravnega ravnanja državnega organa oziroma odpravo posledic založene oporoke, ki v zapuščinskem postopku ni bila razglašena ter je zato zapuščinsko sodišče uvedlo zakonito in ne oporočno dedovanje.
Sodišče je utemeljeno zavrnilo tožničino tezo o navideznosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki naj bi prikrivala darilo. Pri tem je ustrezno težo pripisalo zlasti času nastanka pogodbe, ki je bila sklenjena skoraj devet let pred zapustničino smrtjo, nadalje dejstvu, da je toženka skrbela za zapustnico in njene potrebe že po smrti zapustničinega moža, ter še, da je zapustnica bolj kot tožnici zaupala toženki.
ZD člen 138, 138/1, 203, 203/1, 214. OZ člen 547, 547/1, 549.
zapuščina - obseg zapuščine - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - izročitev zapuščine - dedna izjava - izjava o odpovedi nujnemu deležu - nepreklicnost dedne izjave - postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - dolžnost izvedbe naroka - prikrajšanje nujnega dednega deleža
Pritožnik je torej svoj dedni delež sprejel in sočasno z njim razpolagal v korist dedinje. Za povrh se je v Pogodbi o priznanju solastninske pravice in pogodbi o izročitvi in razdelitvi premoženja z dne 24. 5. 2006 izrecno odpovedal pravici do svojega nujnega deleža na izročenem premoženju. Pritožnik zato ne more uspešno uveljavljati domnevnega prikrajšanja svojega nujnega deleža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063962
URS člen 22. OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP-E člen 125, 125/3. ZSR člen 50. SZ člen 7, 9, 147. SZ-1 člen 5, 111, 111/1, 111/2, 111/3. ZTLR člen 12, 12/2. ZPN člen 7, 7/2. SPZ člen 99. ZPP člen 7, 70, 70-6, 165, 165/4, 190, 191, 285, 286, 286/1, 286/4, 292, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 355, 355/1, 358, 358-5, 362, 362/2.
prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna tožba - izročitev in izpraznitev nepremičnine - odstranitev stvari - plačilo uporabnine - aktivna stvarna legitimacija - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo - naknadno sosporništvo - materialno procesno vodstvo in njegove meje - poprava tožbenega zahtevka - ponovno odprtje obravnave - ponovljeni postopek pred sodiščem - ugovor zastaranja - trditve o dejstvih - prepozne navedbe - nedovoljena novota - nezakonita uporaba stanovanja - stanovanjska pravica po ZSR - zahteva za sklenitev najemne pogodbe - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - souporaba in soposest - funkcionalno zemljišče k stavbi - večstanovanjska stavba - adaptacija skupnih prostorov v stanovanju - višina uporabnine - procesne kršitve - izločitev sodnika - načelo nepristranskosti - pravica do izjave
Vsem udeležencem postopka (sodišču, tožniku in tudi tožencem) je bilo ves čas jasno, kakšno pravno varstvo tožnik zahteva oziroma kakšen je konkretni cilj pravde, ta pa se zaradi opravljenega materialno procesnega vodstva in poprave identifikacijskih oznak nepremičnin v zahtevku ni v ničemer spremenil. Ker tudi toženci na nepravilno oblikovan zahtevek niso opozorili, je potrebi po materialno procesnem vodstvu treba pritrditi, posledično pa tudi odločitvi o ponovnem odprtju obravnave.
Sodišče bi moralo tožnikov ugovor zastaranja obravnavati kot trditev, da je zaradi zamude roka razlog, da najemna pogodba ni sklenjena, na strani tožencev oziroma se toženci na izjemo, ki jo določa tretji odstavek 111. člena SZ-1, ne morejo (več) sklicevati. Posledično bi ob upoštevanju drugega odstavka 362. člena ZPP (pred uveljavitvijo ZPP-E) moralo presoditi le to, ali je pozna navedba tožnika opravičljiva.
Ker so se toženci uspešno sklicevali na tretji odstavek 111. člena SZ-1, njihov položaj ne more biti slabši, kot če bi bila tudi za sporne prostore sklenjena najemna pogodba v skladu s 147. členom SZ. Za sporne prostore so toženci zato dolžni plačati le uporabnino v višini neprofitne najemnine.
Ne glede na to, da v sklenjeni najemni pogodbi parkiranje vozil na pripadajočem zemljišču k stavbi ni omenjeno, so toženci to pravico s sklenitvijo najemne pogodbe pridobili.
ZPP člen 8, 70, 70-6, 72, 213, 213/2, 247, 247/1, 339, 339/2, 339/2-2, 347, 347/2, 348.. ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - ocena delazmožnosti - izboljšanje zdravstvenega stanja - pritožbena obravnava - dokazovanje z izvedencem - izločitev izvedenca - videz nepristranskosti sodišča - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Zmožnost za delo bi bila iz materialnopravnega vidika podana le, če bi bilo izkazano takšno izboljšanje zdravstvenega stanja, da bolniški stalež od 21. 12. 2019 ne bi bil več indiciran, kar pa v predmetni zadevi zagotovo ni dokazano. Osebna zdravnica je potrdila, da bi tožnici v spornem obdobju priznala bolniški stalež, kar dodatno kaže na to, da po njeni oceni za delo ni bila zmožna.
Sporno obdobje sovpada z razglašeno epidemijo COVID-19. Splošno znano je, da zdravstveni sistem tedaj ni deloval tako kot običajno. Tudi osebna zdravnica nekaj časa ni bila dosegljiva, pri tožnici pa je bil prisoten strah za okužbo s koronavirusom. Nenazadnje tudi dejstvo, da je toženec bolniški stalež zaključil, ne da bi tožnico sploh osebno pregledal, njej ne more biti v škodo.
vmesni sklep - postopek vzpostavitve etažne lastnine - ponovni postopek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasna in nepopolna obrazložitev - pripombe na izvedensko mnenje - odgovor na pripombe
Pritožbeno sodišče poudarja, da mora biti tudi vmesni sklep o primernosti strokovne podlage, ki ga sodišče izda na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, vsebinsko popolno obrazložen. To pomeni, da bo moralo sodišče v ponovljenem postopku glede na to, da so v spisu že tri strokovne podlage, natančno pojasniti o primernosti katere strokovne podlage odloča, na kateri pravni podlagi in zakaj. Določno bo moralo odločiti, ali odloča o popravku dosedanje strokovne podlage ali o vsebinsko novi – spremenjeni strokovni podlagi in zakaj je do nje prišlo. Odgovoriti bo moralo tudi na pripombe pritožnika, ki doslej v postopku še ni dobil vsebinskega odgovora sodišča, zakaj so neutemeljene.
Strokovna podlaga je odločilnega pomena za katastrske vpise obravnavanih nepremičnin. Vsebinska presoja (tehnične) primernosti izdelane strokovne podlage, vključno s presojo relevantnosti ugovorov udeležencev zoper izdelano strokovno podlago, je pridržana sodišču. Prostor in čas za obravnavo vsebinskih pripomb udeležencev zoper strokovno podlago je v sodnem postopku, sodišče je dolžno na pripombe udeležencev odgovoriti ob presoji primernosti izdelane strokovne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061961
ZPP člen 205, 206, 206/2, 206/4. OZ člen 131. URS člen 26.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - razlogi za prekinitev postopka - razlaga določbe - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odločba Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je sprejelo ekstenzivno in namensko (teleološko) razlago 206. člena ZPP. Določbe o prekinitvi postopka niso same sebi namen, temveč je ta zastoj v postopku upravičen (in potreben) tedaj, ko je treba zavarovati pravice strank, pomen teh pravic pa pretehta nad pravico do sojenja v razumnem roku. Določbe o prekinitvi postopka varujejo pravice strank bodisi v primerih, ko stranka zaradi objektivnih okoliščin ne more učinkovito uveljavljati svojih pravic (obligatorne prekinitve; 205. člen in prvi odstavek 206. člena ZPP), bodisi v primerih, ko je to smotrno oziroma potrebno zaradi pravne varnosti (fakultativna razloga za prekinitev iz drugega in četrtega odstavka 206. člena ZPP). Glede na nadpovprečno pomembnost zadev v zvezi s podrejenimi obveznicami, ki jo je zaznalo in (v procesnem smislu) upoštevalo tudi USRS, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v tem primeru utemeljena prekinitev postopka s smiselno uporabo 206. člena ZPP do odločitve revizijskega sodišča o spornem vprašanju.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-4, 74, 74/6, 80, 80/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na premične stvari - predlog za omejitev izvršbe - dejavnost - bistvena okrnitev možnosti za opravljanje dejavnosti - glavna dejavnost - odgovor upnika - vročitev odgovora - pravica do izjave v postopku - odlog izvršbe na predlog dolžnika - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe
Trditveno in dokazno breme, da so določene stvari nujno potrebne za opravljanje dolžnikove dejavnosti, je na dolžniku. Ker je iz dolžnikovih trditev izhajalo, da v okviru svojega poslovanja opravlja več dejavnosti, so bile njegove trditve pomanjkljive zato, ker v predlogu ni trdil, da tudi stranskih dejavnosti ne bo mogel opravljati. Omejitve iz 80. člena ZIZ niso namenjene varstvu konkretne glavne dejavnosti, temveč zagotavljanju, da pravna oseba lahko opravlja pridobitno dejavnost. Zato bi dolžnik moral zatrjevati in izkazovati tudi vpliv rubeža premičnin na njegove stranske dejavnosti.
Sodišče prve stopnje se na trditve upnika iz odgovora na dolžnikov predlog za omejitev izvršbe ni oprlo, saj to iz sklepa v ničemer ne izhaja, materialno pravo in sodno prakso pa sodišče pozna samo. Ker vročitve odgovora upnika na tak predlog zakon tudi ne predpisuje, sodišče prve stopnje ni kršilo dolžnikove pravice do izjave.
Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je skladno z usklajeno sodno prakso mogoče upoštevati le izjemen dogodek, ki zaradi izjemne kratkotrajne situacije dolžniku le začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, to pa iz razloga, ker je odlog izvršbe iz (drugih) posebno upravičenih razlogov mogoče dovoliti le za 3 mesece.
začasna nezmožnost za delo - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - objektivni razlog - višina nadomestila - reparacija - neupravičena obogatitev
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik od 6. 7. 2015 do prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 16. 2. 2017 zadržan od dela zaradi poškodbe pri delu oziroma bolezni. To pomeni, da letnega dopusta za leto 2016 (pa tudi za čas od 1. 1. 2017 do 16. 2. 2017) ni mogel izrabiti zaradi objektivnega razloga, zaradi česar je upravičen do plačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust, ki mu je pripadal za navedeno obdobje.
subjektivna odškodninska odgovornost - padec na mokrih in spolzkih tleh
Zavarovancu tožene stranke je bilo znano, da sta se otroka pred tožničinim prihodom igrala zunaj, kjer je bil sneg in da sta se nato slekla v notranjosti v predsodi, zato bi – kot je v celoti pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje – glede na te okoliščine moral vedeti, da sta otroka mokroto z oblačil in obutve prinesla na tla ter mokroto pobrisati ali nanjo tožnico vsaj zaradi nevarnosti večje drsnosti opozoriti. Kakor je še pravilno navedeno v izpodbijani sodbi, to res ne pomeni, da bi se morala tla ves čas brisati, se pa mora v takšnem primeru mokroto s tal odstraniti, saj je vsakomur znano, da mokra in gladka tla zaradi večje drsnosti povečajo tveganje za padec.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061897
KZ-1 člen 86.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - povratnik - objektivne in subjektivne okoliščine
Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu tehtno presodilo vse okoliščine, ki jih je v vlogah izpostavil obsojenec, prav tako je natančno ocenilo ostale objektivne in subjektivne okoliščine na strani obsojenca, ki so pomembne za odločitev o njegovem predlogu. Tudi višje sodišče soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da kljub načelnemu stališču, da nadomestna izvršitev kazni zapora ni izključena niti pri povratnikih, ni mogoče prezreti obsojenčeve relativno obsežne predkaznovanosti.
V konkretnem primeru na strani obsojenca niso podane takšne okoliščine, ki bi upravičevale alternativno prestajanje kazni. Že navedene okoliščine, na katere se obsojeni A. A. sklicuje v pritožbi (sodelovanje pri osamosvojitveni vojni, zgledno prestajanje zaporne kazni ipd.), že same po sebi ne morejo biti razlog za nadomestitev zaporne kazni s predlagano alternativno obliko, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
izločitev dokazov - odpoved pričanju - privilegirana priča - obvestila, ki jih zbira policija - izjava oškodovanca socialnemu delavcu - zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe
Kot to v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja sodišče prve stopnje, se po 83. členu ZKP v primeru, ko se priča v skladu z ZKP odreče pričevanju (236. člen ZKP), iz spisa izločijo obvestila, ki jih je dala policiji. Zapisnik o izjavi oškodovanke, sestavljen s strani socialne delavke CSD v B. B. v razgovoru z oškodovanko, pa ni obvestilo, ki ga je zbrala policija. Oškodovanka je namreč svojo izjavo podala delavki CSD, preden je bil postopek zoper obdolženca uveden.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00067763
KZ-1 člen 297, 297/1.. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - celovita dokazna ocena - presoja dokazov - in dubio pro reo
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je po presoji izvedenih nasprotujočih si personalnih dokazov, ko je na eni strani razpolagalo z zagovorom obdolženca, ki sta ga potrdila njegovo tedanje dekle in njegov oče ter soseda C.C., na drugi strani pa z izpovedbo oškodovanca, podprto z izpovedbami njegove žene, matere in očeta, izpovedb zaslišanih policistov ter listinskih dokazov, ostalo najmanj v dvomu o tem, ali je resnično obdolženec oškodovancu izrekel besede, kot se očitajo v obtožnem predlogu, oziroma je ocenilo, da se tehtnica nagne na stran obdolženca.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor
Tožnikov delovni proces ni potekal nepretrgano in ni zahteval stalnega vsiljenega ritma dela. Zato mu, četudi je med odmorom ostal na delovnem mestu, odmora ni bilo treba posebej zagotavljati, saj si ga je lahko sam določil. Če bi bil zaradi prihoda vozila na mejni prehod odmor prekinjen, bi ga lahko koristil v več delih. Delavcu je odmor lahko zagotovljen tudi na tak način.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da znašajo povprečne denarne mesečne potrebe mld. A. A. 592,20 EUR, mld. B. B. pa 324,70 EUR. Po ugotovitvi, da ima predlagateljica 1.052,63 EUR mesečnih prejemkov, nasprotni udeleženec pa 1.117,48 EUR, je ob upoštevanju življenjskih stroškov, ki jih imata starša otrok, odločilo, da je primerno in v korist otrok, da nasprotni udeleženec za mld. A. A. mesečno prispeva znesek preživnine v višini 260,00 EUR, za mld. B. B. pa v višini 130,00 EUR.
premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - adhezijski postopek - zamudne obresti
Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da je odločanje o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku urejeno v desetem poglavju ZKP in kot je to navedeno tudi v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije UP 103/14-27 z dne 6. 6. 2018, iz določb navedenega poglavja izhaja, da odločanje o premoženjskopravnem zahtevku pomeni odločanje v sporih iz premoženjskopravnih razmerij med obdolžencem (kot tožencem) in drugo fizično ali pravno osebo (kot tožnikom). Sodišče o sporih iz premoženjskopravnih razmerij sicer res odloča v pravdnem postopku, vendar kadar upravičenec za podajo premoženjskopravnega zahtevka trdi, da je obligacijsko razmerje nastalo zaradi ravnanja, ki hkrati izpolnjuje tudi znake kaznivega dejanja, o katerem odloča sodišče v kazenskem postopku, se zaradi načela ekonomičnosti o premoženjskopravnem zahtevku (vključno z obrestmi) odloči tudi v okviru kazenskega postopka. V takšnem primeru se znotraj kazenskega postopka izvede t. i. pridruženi (adhezijski) pravdni postopek.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga - tehten razlog - uslužbenka sodišča kot oškodovanka - zapisnikarica
Dejstvo zaposlitve oškodovanke A. A. na delovnem mestu sodne zapisnikarice na (pravdnem oddelku) Okrožnega sodišča v Mariboru, katerega organizacijska enota je Okrajno sodišče v Mariboru, ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2, 44, 44/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dejanska raba nepremičnin - redna raba stavbe - pretekla raba - funkcionalno zemljišče k stavbi - zakonska domneva - ugovor javnega dobra
V prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 so določeni kriteriji/merila za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, med katerimi je v 2. točki navedena tudi pretekla redna raba zemljišča. ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. To je storilo tudi sodišče v obravnavani zadevi. Ugotovitev sodišča, da so lastniki/stanovalci stanovanj v stavbi dejansko rabili, koristili, urejali in vzdrževali sporne nepremičnine od izgradnje dalje, je pravilna, saj pritožnica tem trditvam predlagateljice ni konkretno ugovarjala. Ugovor javnega dobra - trditev, da gre za javno površino, namenjeno uporabi vsakogar, ne vsebuje konkretiziranega nasprotovanja trditvam, da sporna zemljišča redno uporabljajo le stanovalci sporne stavbe.