zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - izostanek odgovora na tožbo - nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi - izpolnitev obveznosti - odstop od pogodbe - vrnitev prejetega - neodpravljiva nesklepčnost - pasivna legtimacija
Po pojasnilih tožnika v odgovoru na pritožbo višje sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek v tem delu neodpravljivo nesklepčen (četrti odstavek 318. člena ZPP), saj je tožnik sam pojasnil, da je znesek 7.400,00 EUR plačal drugi osebi in ne toženki in to preden je bila toženka sploh ustanovljena, pri tem pa ni pojasnil kako bi naj toženka bila zavezana za vrnitev plačila, višje sodišče pa tudi ne vidi podlage za kaj takega. Tožbeni zahtevek je potrebno zato v delu, v katerem se nanaša na plačilo 7.400,00 EUR, zavrniti.
razveljavitev sklepov skupščine - razlogi za izpodbojnost - izdaja sodbe brez obravnave - pogoji za izdajo odločbe - nesporno dejansko stanje - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejansko stanje med strankama ni bilo nesporno, zaradi česar niso bili izpolnjeni pogoji po 488. členu ZPP za izdajo sodbe brez glavne obravnave. Res je, da so bile tožničine navedbe v tožbi premalo konkretizirane. Vendar to ne spremeni dejstva, da je bilo dejansko stanje sporno. Tožnica s tožbo še ni izčrpala možnosti podajanja novih trditev in predlaganja dokazov, saj je prekluzija navajanja dejstev in dokazov določena s prvim narokom za glavno obravnavo.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062847
OZ člen 5, 9, 18, 18/1, 51, 51/1, 52, 350. SPZ člen 23, 154. ZZK-1 člen 29, 33. ZBan-1 člen 62, 62/1. ZUKSB člen 1. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 213, 213/1, 285, 285/1, 285/3, 286, 286/1. URS člen 25.
izbris hipotek - izbrisna pobotnica - obličnost dogovora - ustni dogovor - uprava banke - soglasje - zastopanje banke - skupno zastopanje - upravičenost člana uprave za zastopanje - pooblastilo - soglasje k poslom upravljanja - gradnja - podizvajalci - uporabno dovoljenje - prodaja stanovanj - obremenjena nepremičnina s hipoteko - izbrisno dovoljenje - zemljiškoknjižno dovolilo - dogovor o stvarnopravnih razmerjih - kompenzacija - kreditna pogodba - plačilo terjatve - pravica do izjave - ugovor zastaranja - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Prepričljivo je dokazan "ustni dogovor", zatrjevana dejstva in dokazi pa ne potrjujejo, da bi C. C. sklenil dogovor brez pooblastila uprave prvo toženke oziroma da uprava ne bi bila seznanjena z ustnim dogovorom in da ga ne bi odobrila. Poenostavljeno povedano - teza pritožbe, da uprava ni vedela za ustni dogovor, je neprepričljiva glede na ugotovljena dejstva, in hkrati izven poslovnih običajev bank.
KZ-1 člen 221, 221/1, 221/2.. ZPP člen 224, 286.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - javna listina
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da po sklenitvi zadnje pogodbe o zaposlitvi (spremembi delovnega mesta) tožnici uporabniško ime in geslo nista bila posebej preklicana in da bi ji toženka morala izrecno prepovedati dostop do programa. Dejstvo, da je tožnica z uporabniškim imenom in geslom razpolagala tudi po tem, ko je prenehala opravljati delo v računovodstvu, ji namreč ne daje pravice, da ju uporablja še naprej. Neupravičen vstop v informacijski sistem pomeni tudi poseg v informacijsko zasebnost proti volji upravičenca, torej brez njegovega soglasja, ali kljub njegovemu nesoglasju.
URS člen 26. ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 218. ZUreP-1 člen 179, 180.
odškodninska odgovornost države - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namenska raba zemljišč - obramba - kvalificirana protipravnost - samovoljno ravnanje - vmesna sodba - odločitev ustavnega sodišča
Izjema, po kateri se NUSZ ne plačuje za zemljišča za potrebe ljudske obrambe, ne velja več od uveljavitve ZGO-1 in ZUreP-1 v letu 2003. To je jasno povedalo tudi Ustavno sodišče v odločbi iz leta 2004. Toženka je skoraj 10 let po tej odločbi samovoljno zavzela stališče, da navedena izjema še vedno velja, ne da bi vmes prišlo do spremembe relevantne zakonodaje. Pri svojem stališču pa je vztrajala tudi po tem, ko so bile izdane še druge sodne odločbe na to tematiko, ki so govorile nasprotno. To pomeni kvalificirano protipravnost ravnanja.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - obstoj dolga - prodajna pogodba - posojilna pogodba - pritožba oškodovanca - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pravda
Obdolženec je izvršbo predlagal na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa in zatrjeval obstoj dolga iz prodajne pogodbe, ter ne iz posojilne pogodbe, pri kateri bi moral terjatev do oškodovancev najprej dokazovati v pravdi ter šele v primeru uspeha in pridobitve izvršilnega naslova nato vložiti predlog za izvršbo. Sporna posojilna pogodba namreč ne predstavlja niti izvršilnega naslova niti verodostojne listine, ki bi dopuščala neposredno izvršbo brez predhodne pravde, česar se je obdolženi kot dolgoletni podjetnik, ki je za vložitev izvršbe angažiral celo odvetnika, dobro zavedal. Pritožba oškodovancev ni dovoljena, saj (ne)določitev posebnega pogoja sodi v domet odločbe o kazenski sankciji, medtem ko sme oškodovanec izpodbijati obsodilno sodbo le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških (četrti odstavek 367. člena ZKP).
delitev nepremičnine v solastnini - sklep o prekinitvi postopka - priposestvovanje dela nepremičnine - ugotovitev lastninske pravice - istovrstnost primera - drugačna dejanska in pravna podlaga - objektivne meje pravnomočnosti
Pravnomočen res postane le izrek sodbe ali sklepa. Vendar je s pravnomočno sodbo odločeno o vsebini tožbenega zahtevka. Tako se tudi obrazložitev sodbe pridružuje pravnomočnosti izreka, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe. Kadar je izrek sodbe skop, se šele s pomočjo drugih elementov sodbe lahko ugotovi, na katero razmerje in historičen dogodek se odločitev nanaša. Slednje je pomembno za opredelitev objektivnih meja pravnomočnosti.
ZDZdr člen 62, 62/5. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 38/1, 38/1-1, 39, 41, 41/1, 41/2, 47.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - izvedensko mnenje - zdravstveni pregled - pregled zdravstvene dokumentacije - nagrada in stroški sodnega izvedenca - ustno podajanje mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled listin - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Izvedenec mora pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar po oceni pritožbenega sodišča pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika. Da te postavke ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot je to storilo sodišče prve stopnje, izhaja tudi iz določila petega odstavka istega člena, po katerem je izvedenec do plačila za pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja upravičen že, če na narok pristopi, pa je ta preložen, in to poleg nadomestila za čakanje na narok in povračila stroškov prihoda, ne da bi izkazoval samostojno dodatno pripravo na podajanje mnenja. Gre torej za nagrado izvedencu za udeležbo na naroku in ustno podajanje predhodno že izoblikovanega mnenja, na kar kaže tudi sorazmerno nizka vrednost te nagrade (38 EUR), ki je neodvisna od zahtevnosti mnenja.
Ponarejena je namreč listina, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri tem pa ni pomembno ali gre za resnično ali neresnično vsebino.
plačilo za nadurno delo - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - možnost izrabe letnega dopusta - zamudna sodba - vročitev tožbe - načelo afirmativne litiskontestacije - fikcija vročitve - nedovoljen pritožbeni razlog
Okoliščino, da je bil tožnik v bolniškem staležu v času vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi (21. 12. 2021) pa vse do prenehanja delovnega razmerja (po izteku 36-dnevnega odpovednega roka), je sodišče prve stopnje pravilno štelo za objektivno nepredvidljivo okoliščino, ki mu je onemogočila izrabo letnega dopusta do prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar je upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust. Razlogi, zakaj tožnik ni celotnega letnega dopusta za leto 2021 izkoristil že pred bolniškim staležem, niso odločilnega pomena, saj mu ZDR-1 takšne obveznosti ne nalaga.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 9, 17, 31, 31/2, 36, 36/1. ZIZ člen 239, 268. Uredba o sodnem registru (2007) člen 32, 37.
vpis v sodni register - zaznamba sklepa o zavarovanju - začasna odredba - zaznamba spora - vpis zaznambe spora v sodni register
Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon. Sklep o začasni odredbi ima, kadar je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Zaznamba sklepa o izvršbi je konkretno izvršilno dejanje in ta vpis opravi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, kar izhaja iz 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg, ko prejme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja utemeljenosti izdane začasne odredbe, saj odloča o tem le sodišče v postopku, v katerem je bila začasna odredba izdana. Iz 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg izhaja, da se pri subjektu vpisa, ki je družba z omejeno odgovornostjo (kar je subjekt vpisa v obravnavanem primeru), vpiše tudi zaznamba sklepa o izvršbi oziroma začasna odredba.
Ker se določbe ZIZ o izvršbi pri zavarovanju z začasno odredbo uporabljajo le smiselno (239. člen ZIZ), z izdano začasno odredbo pa je bilo odločeno, da se pri poslovnih deležih le zaznamuje izdaja nepravnomočne sodbe, po presoji pritožbenega sodišča taka vsebina ne predstavlja nobene obremenitve poslovnega deleža, temveč pomeni le zaznambo nekega pravnega dejstva v sodni register. V takem primeru se zato zaznamba izdane nepravnomočne sodbe ne vpiše v podatkovni sklop "družbeniki", temveč se vpis opravi v podatkovni sklop "razno".
ZGD-1 člen 52, 52/2, 512, 512/1, 512/2, 513. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286, 319, 339, 339/1, 339/2-12.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - nepravdni postopek - vpogled v listino - ukinitev zavarovanja - konto kartica - sprememba predloga - zavrnitev zahteve - zloraba pravic - prekluzija - prvi narok - pripravljalna vloga dana na naroku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepoved odločanja o isti stvari
Postopek po 513. členu ZGD-1 je nepravdni postopek, v skladu z 42. členom ZNP-1 pa je določena smiselna uporaba določil ZPP tj. v skladu z nameni in cilji postopka. V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je izoblikovalo načelno stališče, da prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah, zlasti če udeleženci postopka v vabilu na narok niso bili opozorjeni na to, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP. Sploh pa pritožba napačno tolmači prekluzijo, ko navaja, da sodišče ne bi smelo upoštevati vloge, dane na prvem naroku. Čeprav drži, da je vlaganje vlog na naroku nezaželena praksa, je vseeno treba upoštevati, da stranka na prvem naroku še vedno lahko navaja nova dejstva in dokaze. Ker je predlagatelj nove navedbe podal na prvem naroku (čeprav v pisni obliki), zato ni prišlo do prekršitve pravil o prekluziji. Takšna kršitev bi bila zgolj relativne narave (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zanjo mora biti izkazan vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe, ki ga po presoji višjega sodišča pritožnik ni uspel izkazati.
Načelo prepovedi odločanja o isti stvari je nepravdnih postopkih sicer bolj ohlapno kot v pravdnih postopkih. V poštev pride le, če je predlog identičen prvemu in ima tudi enako pravno in dejansko podlago.
Pravica družbenika do informacij o zadevah družbe je v zakonu zastavljena široko. Omejiti jo je mogoče, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (drugi odstavek 512. člena ZGD-1). Zahtevo je mogoče zavrniti tudi iz splošnih razlogov kot sta nezmožnost izpolnitve ali zloraba pravice. V primeru, da iz predloga izhaja, da družba z določenimi informacijami ali listinami ne razpolaga oziroma z njimi ni povezana, se taka zahteva zavrne. Kadar pa družbenik ponovno zahteva informacije ali listine, ki so mu že bile posredovane pa to predstavlja zlorabo pravic.
ZST-1 člen 12, 12/3, 34a, 34a/1. ZPP člen 108, 108/4.
sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Tožeča stranka po pozivu sodišča na dopolnitev predloga le tega ni dopolnila. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je tako ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
SPZ člen 70, 70/5, 70/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnega premoženja - način delitve solastne stvari - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - pravica do zasebne lastnine - pravica do spoštovanja doma - obrazloženost odločbe
Dodelitev stanovanja nasprotni udeleženki ni mogoča, ker nima oziroma ne more zagotoviti denarnih sredstev, s katerimi bi izplačala predlagateljico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00063347
ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 277, 277/1, 277/1-1. KZ člen 254, 254/1, 254/3.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obarvani naklep - ustavitev kazenskega postopka - subjektivni znaki kaznivega dejanja - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Navedba, da je obdolženi A. A. ravnal "z namenom, da bi se družba X, d.d. v celoti izognila plačilu davka", ne predstavlja ustrezne konkretizacije zakonskega znaka, da je storilcu šlo za to, da doseže veliko premoženjsko korist. S tem je izkazan zgolj storilčev poseben namen popolnoma se izogniti plačilu davkov iz prvega odstavka 254. člena KZ in ne namen doseči veliko premoženjsko korist iz tretjega odstavka tega člena. Drži, da so v nadaljevanju opisa navedeni tudi računi velikanske vrednosti, vendar pa je s tem izkazana velika premoženjska korist le po objektivni plati. Z vidika pravne opredelitve po tretjem odstavku 254. člena KZ pa je v opisu umanjkala ključna navedba, da so obdolženci v okviru svojega ravnanja izognitve plačilu davka zasledovali prav takšno premoženjsko korist.
Pri opredeljevanju subjektivnih znakov kaznivega dejanja (kot so denimo: "vedoma", "z namenom", "mu je šlo za to") je opis dovolj opredeljen že s sklicevanjem na zakonske prvine. To pa pomeni, da je tovrstne zakonske znake treba navesti vsaj v abstraktnem delu opisa. Navedba subjektivnega zakonskega znaka v opisu dejanja je v konkretni zadevi bistvenega pomena prav zaradi razmejitve med temeljno in kvalificirano obliko očitanih kaznivih dejanj po prvem oziroma tretjem odstavku 254. člena KZ.
zavrženje pritožbe - stranke zapuščinskega postopka - pomanjkanje aktivne legitimacije - pravica do pritožbe - uradni pritožbeni preizkus
Po prvem odstavku 333. člena ZPP smejo vložiti pritožbo (le) stranke postopka. Po 175. členu ZD so stranke zapuščinskega postopka dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dedno pravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00063448
ZVPot člen 24. OZ člen 86, 92, 93. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
nična pogodba - pogodba o dolgoročnem posojilu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - švicarski franki (CHF) - varstvo potrošnikov - pogodbene obveznosti - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - kredit v CHF - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - nepošten pogodbeni pogoj - nedopusten pogoj - predmet pogodbe - pravna podlaga - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - sodna praksa Vrhovnega sodišča - odločba Ustavnega sodišča - razlaga pogodbe - konkretne okoliščine - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - dokazna ocena - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - malomarno ravnanje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - izpodbojnost pogodbe - zmota
Informacijsko neravnotežje, ne na abstraktnem oz. splošnem nivoju ne na konkretni ravni, nikoli samo zase ne vodi k temu, da bi bil posel ničen, če ni izpolnjen še kakšen od elementov, ki jih pravni red zahteva za to najhujšo obliko neveljavnosti nekega pravnega posla. Lahko da je kdaj informacijsko neravnovesje takšne teže, da potrošnika zavaja v zmoto. Vendar (tudi) naš pravni red zaradi varnosti pravnega prometa za izpodbijanje v zmoti sklenjenih pogodb predvideva časovne roke, ki so v konkretni zadevi seveda že vsi potekli. Le ničnostni zahtevki ne zastarajo, ker gre za tako hudo hibo, na katero se lahko vsak čas vsakdo sklicuje; če je nek posel ničen, je ničen že od samega začetka, nima, ni imel in ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov. V konkretnem primeru je banka svojo pogodbeno zavezo izpolnila, tudi tožnici pa sta svojo zavezo izpolnjevali več let in šele po 11 letih od sklenitve pogodbe (in prejema denarja – bančnega kredita) v tožbi zatrdili, da gre za ničen posel, torej posel, ki ne bi smel imeti nikakršnih učinkov. Trditi nekaj takega je contra factum proprium, torej odrekanje veljavnosti lastnim preteklim ravnanjem, torej v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter tudi nerazumno.
ZZK-1 člen 157, 158, 158/, 158/1-1. ZPP člen 142, 142/4.
sklep o dovolitvi vpisa - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - rok za ugovor - fikcija vročitve
Glede na namen zemljiške knjige ter formalno naravo zemljiškoknjižnega postopka, je osem dnevni rok za ugovor primeren, da se stranka v tem času seznani z relevantnim procesnim gradivom ter poda svoja stališča. Časovna omejitev procesnih dejanj z roki ni v nasprotju s pravico stranke do sodnega varstva. Na ta način se zagotavlja procesna disciplina, pravna varnost in zasleduje načelo pospešitve postopka.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da vročitve na podlagi fikcije v pravni državi ne bi smelo biti. Gre sicer za skrajen, vendar nujen institut, saj bi bil v nasprotnem primeru ogrožen tek sodnega postopka ter s tem učinkovitost sodnega varstva.
zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok - prenehanje vzroka za zamudo - zamuda roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
Sodišče lahko skladno z določilom prvega odstavka 116. člena ZPP stranki, ki zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Na podlagi določila drugega odstavka 117. člena ZPP, ki ga je v izpodbijanem sklepu citiralo tudi sodišče prve stopnje, je treba tak predlog vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, imenovanem pritožba (r. št. 28), izhaja, da je vzrok, zaradi katerega je toženka zamudila rok, do katerega bi morala plačati sodno takso, prenehal 12. 5. 2022. Ker pa je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila šele 20. 6. 2022, kar je celih 39 dni po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudila rok, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen predlog na podlagi določila prvega odstavka 120. člena ZPP kot prepozen zavrglo.