ZP-1 člen 55, 57. ZPrCP člen 107, 107/2, 46, 46/5, 46/5-3, 105, 105/5, 105/5-3. ZUP člen 80.
vožnja pod vplivom alkohola - pravica do izjave - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Postopek preizkusa alkoholiziranosti se pred prekrškovnim organom, tako kot vsi drugi postopki pred prekrškovnim organom, vodi izključno na podlagi pravil upravnega postopka, v konkretnem primeru pa preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu še po določbah člena 107 ZPrCP. Kritični trenutek, ko pa preizkušanec v cestnem prometu, ko se postopek vodi po določbah ZPrCP postane še storilec prekrška, pa nastopi šele s podpisom zapisnika, iz katerega izhaja očitek o storitvi prekrška, torej vožnje pod vplivom alkohola, ki presega določeno in dovoljeno količino alkohola v izdihanem zraku.
nadomestni zapor - sklep o popravi - delo v splošno korist - višina neplačane globe
Ker je sodišče prve stopnje v pritožbi izpostavljeno napako skladno z določbo drugega odstavka 46. člena ZP-1 popravilo, pritožba storilca njegovega pravnega položaja ne more več izboljšati, zato se pritožbeni očitki izkažejo kot neutemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00065923
ZPP člen 286a, 458, 458/5. ZFPPIPP člen 19. ZDavP-2 člen 173, 173/1, 175, 175/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - stečajni dolžnik - pravočasna predložitev vloge - poziv sodišča - zmotna uporaba materialnega prava - pridobitev ločitvene pravice - prednostno poplačilo - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - pridobitev zastavne pravice - smiselna uporaba določb ZIZ - odstop zadeve v odločitev senatu
Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru tožeči stranki poslalo poziv s konkretno določenim rokom 30 dni za podajo dodatnih navedb in dokaznih predlogov, z opozorilom, da kasnejše vloge sodišče v skladu z 286.a členom ZPP ne bo upoštevalo. Nato je na predlog tožeče stranke rok za vložitev omenjene pripravljalne vloge še enkrat podaljšalo za dodatnih 30 dni. Ker tožeča stranka pripravljalne vloge tudi v novo določenem roku 30 dni ni predložila, temveč jo je predložila šele na prvem naroku za glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je bila prepozna.
(Smiselna) uporaba ZIZ v primeru davčne izvršbe na denarno terjatev ne pride v poštev.
Tožena stranka z davčno izvršbo na dolžnikovi denarni terjatvi ne more pridobiti zastavne pravice.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065044
ZMZPP člen 1, 19, 20. ABGB paragraf 879, 891, 1347, 1357. KschG člen 3, 6, 6/1-13, 25c, 25d. ZPP člen 212, 337, 337/1.
uporaba tujega materialnega prava - avstrijsko pravo - kreditna pogodba - porok - solidarni porok - solidarni porok in plačnik - potrošnik - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - družbenik - poslovodja
Iz odločbe Sodišča EU C-269/95, na katero se med drugim sklicujeta pritožnika, izhaja ravno zaključek, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje na podlagi že citiranega ugotovljenega dejanskega stanja. Med sklenjena razmerja, kjer se uporabljajo pravila o varstvu potrošnikov, spadajo samo tiste pogodbe, sklenjene z namenom zadovoljevanja lastnih potreb posameznika v smislu zasebne potrošnje kot ekonomsko šibkejše stranke. Po drugi strani pa posebna zaščita, ki jo želijo zagotoviti te določbe, ni upravičena v primeru pogodb za trgovinsko ali poklicno dejavnost, kar sta ob sklepanju spornih pogodb počela pritožnika.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO
VSL00062367
ZDZdr člen 48, 48/2, 52, 74, 75, 75/2.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - prostorska zasedenost - prostorska stiska - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - institucionalno varstvo odraslih - namestitev v socialnovarstveni zavod
Izoblikovalo se je stališče, da je v primeru, ko je treba določeno osebo namestiti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ki so vsi prezasedeni, ustavno vzdržna začasna rešitev, da je dolžan socialno varstveni zavod, ki ga imenuje sodišče, osebo sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem oseb na podlagi sklepov sodišč, do tedaj pa ostane oseba v psihiatrični bolnišnici.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - ugotovitveni sklep - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Presoja po obrambi izpostavljenega vprašanja protipravnosti obtožencu očitanega ravnanja bo naloga, ki bo morala biti prepuščena razpravnemu senatu po zaključeni glavni obravnavi.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - ponovitvena nevarnost - preizkus pogojev za pripor - nujnost in sorazmernost ukrepa - obrazložitev sklepa
Glede na to, da so bili v dosedanjem postopku priporni razlogi že večkrat preizkušani in obrazloženi, vložena obtožba pa obdolžencu očita isto kriminalno količino kot v zahtevi za preiskavo, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podrobno in ponovno obrazložiti vse zakonske pogoje, ki se zahtevajo za odreditev pripora, pač pa je moralo le-te zgolj preizkusiti.
duševno zdravje - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje - duševna motnja - dokazna ocena
Prvo sodišče je sledilo argumentiranemu mnenju sodne izvedenke ter prepričljivo pojasnilo, na kakšen način udeleženec ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje, poleg tega pa je ogrožal tudi življenje drugih in huje ogrožal tudi njihovo zdravje, kar vse je posledica njegove duševne motnje.
neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor - odločitev o stroških
Dolžnik je v ugovoru (nesubstancirano) uveljavljal zlasti dejstva v zvezi z nepravilnim potekom predhodnega izvršilnega postopka, v katerem sta bili prodani in upniku izročeni njegovi nepremičnini, kar pa ni ugovorni razlog, ki bi ga lahko uspešno uveljavljal v predmetnem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršljivega sklepa o izročitvi, s katerim je bila dolžniku naložena tudi izpraznitev prodanih nepremičnin in njihova izročitev kupcu (upniku). Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ugovor, v katerem dolžnik ni zatrjeval pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo, in tudi ni predlagal dokazov, neobrazložen, se izkaže, da vložitev odgovora na ugovor ni bila potrebna, zaradi česar upnik na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ ni upravičen do povrnitev stroškov, ki so mu v zvezi s tem nastali. Neobrazložen ugovor se namreč že na podlagi drugega odstavka 57. člena ZIZ šteje kot neutemeljen in ga mora sodišče zavrniti. Četudi ga upniku kljub določbi tretjega odstavka 57. člena ZIZ sodišče vroči v odgovor, pa upnikov odgovor na ugovor ni potreben. Tudi ob upoštevanju pravne posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ (tj. da se dolžnikove ugovorne navedbe štejejo za resnične) namreč ob opustitvi odgovora na ugovor takšnemu ugovoru ni mogoče ugoditi, saj resničnost pravno nerelevantnih dejstev ne more imeti za posledico ugoditve ugovoru.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje tožbe v odgovor - vročitev v predalčnik - poštni predalčnik - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - pomen vročilnice (povratnice) kot javne listine - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem - pravočasnost predloga - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Toženec v pritožbi neutemeljeno opozarja na nepravilno vročitev tožbe v odgovor. Njegov pritožbeni ugovor, da v nabiralnik bivšega podjetja zelo redko pogleda, ne more imeti pravno upoštevnih posledic. Dejstvo je, da ima toženec dva poštna predalčnika, kar pomeni, da mora oba redno pregledovati. Zvračanje odgovornosti na vročevalce, ki naj bi vedeli, v katerega od predalčnikov se vlagajo pošiljke, je neutemeljeno. Če ima toženec dva poštna predalčnika, je dolžan v obeh pregledovati pošto. Čeprav na poštnih predalčnikih ni imena in priimka, to še ne pomeni, da sta neuporabna. ZPP ne povezuje (ne)uporabnosti poštnega predalčnika z označbo imena in priimka.
ZPIZ-2 člen 92, 390, 396, 396/3.. ZPIZ-2G člen 121.
III. kategorija invalidnosti - pravica do nadomestila za invalidnost - izpolnjevanje pogojev - invalidnost po prejšnjih predpisih
Tožnik ni bil uživalec nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja po določbah ZPIZ. To pa pomeni, da navedene določbe ni mogoče uporabiti pri presoji sporne zadeve. Tožnik je namreč pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu pridobil po določbah ZPIZ, torej v letu 1993, vendar pa ni uživalec navedene pravice, saj je že od 30. 9. 2008, ko mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje, brez zaposlitve. Prav tako ni uživalec nobenih drugih pravic. To pa pomeni, da sprememba v stanju invalidnosti v primeru tožnika ni pogoj za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost.
potrebni stroški - obrazložena vloga - kratek dopis in obvestilo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnica je z vlogo z dne 29. 8. 2022, ki jo je sodišče prejelo 30. 8. 2022, tožbeni zahtevek zgolj prilagodila tako, da je datum 23. 12. 2020 nadomestila z datumom 1. 1. 2021. Pritožba utemeljeno navaja, da ne gre za obrazloženo vlogo. Tožena stranka je tožnico na pravilen datum opozorila že v vlogi z dne 30. 6. 2022. Razen tega že sam materialni predpis določa od kdaj dalje se v takih primerih, kot je predmetni, lahko prizna nova pravica iz invalidskega zavarovanja.
posojilna pogodba - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik toženki ni izročil 3.000,00 EUR in pravilno zaključilo, da posojilna pogodba sploh ni bila sklenjena, se izkažejo za pravno nepomembna izražena stališča tožnika, da pogodba v notarskem zapisu ni bila potrebna, ker se v primeru realizacije pogodbe nadomesti pomanjkljiva obličnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00062965
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 195. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - solidarni dolžniki v izvršbi - plačilo sodne takse za ugovor - navadno sosporništvo
Ne glede na to, da sta dolžnika v obravnavani zadevi ugovora vložila v isti vlogi, je treba vlogo glede na njeno vsebino in upoštevaje procesni položaj dolžnikov obravnavati kot dve samostojni pravni sredstvi, tj. kot dva samostojna ugovora vsakega od dolžnikov, o katerih mora sodišče sprejeti tudi samostojni odločitvi in sklep o izvršbi, če so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo ugovorov, upoštevaje razloge, ki jih je v ugovoru uveljavljal posamezni dolžnik, in uradoma upoštevne razloge preizkusiti ločeno v razmerju do posameznega dolžnika. Ker Zakon o sodnih taksah (ZST-1) nima izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov, za taksno obveznost vsakega od dolžnikov velja prvi odstavek 3. člena ZST-1, ki določa, da s tem zakonom predpisane takse plača tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, če ta zakon ne določa drugače. Za vsakega od dolžnikov je zato že z vložitvijo vloge z dne 11. 1. 2022 nastala samostojna obveznost za plačilo sodne takse za postopek o njegovem ugovoru zoper sklep o izvršbi (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1; prvi odstavek 29.b člena ZIZ), zaradi česar v obravnavani zadevi tudi ni podlage za uporabo desetega odstavka 3. člena ZST-1.
ZPIZ-2 člen 30.. ZMEPIZ-1 člen 55.. ZPIZ člen 140, 140/1.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska osnova - dokazovanje z izvedencem - razveljavitev sodbe
Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 99/2007 že zavzelo stališče, da lahko tožnica dokazuje višino plač, ki so podlaga za ugotovitev pokojninske osnove in izračun višine pokojnine, za sporno obdobje tudi na podlagi primerjave s plačami primerljivih sodelavk, če teh podatkov ni v matični evidenci zavarovancev.
Sodišče prve stopnje bi moralo višino dohodka ugotavljati ne samo z zaslišanjem prič, temveč predvsem z izvedencem finančne stroke. Le na ta način bi lahko zadostilo kriteriju verjetnosti, ki je potreben, da se kljub pomanjkljivim podatkom v matični evidenci ugotovi višina dohodka v spornem obdobju.
DZ člen 7, 138, 141, 151, 157. ZPP člen 8. ZNP-1 člen 7.
predodelitev - stiki - sprememba okoliščin - bistveni vpliv na razvoj otroka - šolanje
Pritožbeno sodišče ne more mimo bistva zaključkov sodišča, oprtih na objektivizirane ocene obeh izvedencev s področja klinične psihologije in psihiatrije, to je, da za predlagano skupno starševstvo ni izpolnjen pogoj, ki je v dobri medsebojni komunikaciji med staršema, zato je v največjo korist otrok, da sta v varstvo in vzgojo še naprej zaupana materi, ker skupno starševstvo v ugotovljenih razmerah ne predstavlja največje koristi otrok.
Ni utemeljen pritožnikov očitek, da je sodišče odločalo izven trditvene podlage predlagateljice. Ne glede na navedeno pa bi imelo sodišče zaradi varovanja pravic mladoletnih oseb pravico, da tudi samo ugotavlja dejstva, čeprav jih udeleženca ne bi navajala (čl. 7 ZNP-1)
Stališče sodne prakse je, da v družinskih sporih starša sama krijeta vsak svoje stroške postopka, skupne stroške postopka, kamor spada tudi nagrada in stroški izvedencev, pa krijeta po enakih delih.
DZ člen 7, 7/1, 7/2, 138, 138/3, 153, 160, 160/1, 161. ZIZ člen 278. ZNP-1 člen 100, 102, 102/3, 106, 106/2, 106/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - prepoved prehoda državne meje z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odločitev po uradni dolžnosti - razlogi za izrek ukrepa - prenehanje ukrepa - prenehanje začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - obrazložitev odločitve
Sodišče prve stopnje je (smiselno) odločilo o prenehanju ukrepa, čeprav ni ugotovilo (niti ugotavljalo) zakonskih razlogov za takšno odločitev.
Odločitev sodišča za ukrepanje po uradni dolžnosti je praviloma posledica otrokove (verjetne) ogroženosti in mora biti obrazložena - ne le z vidika ogroženosti, ampak tudi z vidika razlogov, ki terjajo poseg v družinska razmerja po uradni dolžnosti.
postopek osebnega stečaja nad družbenikom izbrisane družbe - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja
Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da niso podani vsebinski pogoji za izvedbo osebnega stečaja iz drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP, ki določa, da je osebni stečaj smiseln takrat, ko je možen odpust obveznosti ali pa ima dolžnik toliko premoženja, da so upniki poplačani vsaj v delu svojih terjatev.
odločitev o pravdnih stroških - sodna poravnava - stroški postopka - odmera pravdnih stroškov - kriteriji za odmero
S sodno poravnavo sta pravdni stranki dosegli dogovor o pravdnih stroških - soglašali sta, da o njih odloči prvo sodišče. Napačna je zato ugotovitev prvega sodišča, da okoliščine primera ustrezajo določbi prvega odstavka 159. člena ZPP.