ZTuj-2 člen 145, 14572, 14572-2. ZP-1 člen 136, 136-5.
tujec - nezakonito bivanje - zaposlitev - praktično usposabljanje
Ob tem ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje poleg tega, da delavci niso nič vedeli o tem, da je s takim načinom prihoda in dela v Sloveniji kaj narobe, izhaja tudi, da je storilec imel sklenjeno pogodbo o kadrovskem štipendiranju z družbo A. d.o.o. in da je bil vpisan v izobraževalni program, pa tudi pritožbene trditve, da se je storilec, ki je pričel z delom 4 dni po vstopu v Slovenijo moral in mogel zavedati, da njegovo ravnanje predstavlja kršitev zakona in prekršek, niso utemeljene.
zahteva za sodno varstvo - kršitev pravila o prednosti na cesti
Sodbe o zahtevi za sodno varstvo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno izpodbijati, saj je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve ter dokazno oceno sodišča prve stopnje vezano.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - izpolnjevanje pogojev - taksna oprostitev v postopku za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo - stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev sodne takse - odločanje sodišča prve stopnje - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - premoženjsko stanje stranke - pravna sredstva v postopku odločanja o sodnih taksah - sklep o taksni obveznosti - nastanek taksne obveznosti - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pravica do pritožbe zoper sklep - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Sodna praksa z namensko in sistemsko razlago zakona razlaga določilo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 tako, da je treba tudi naknadno določeno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Tak je bil namen zakonodajalca. Iz zakonodajnega gradiva k 15. členu ZST-1 namreč izhaja, da mora biti pridobitev premoženja dejanska in ne zgolj formalna, ker je smiselno, da stranka plača predpisano sodno takso, če to zmore brez težav za svoje preživljanje. Naknadna obveznost plačila sodne takse je sprejemljiva le ob predpostavki, da se je strankino premoženjsko stanje dejansko spremenilo in ji tudi dejansko omogoča plačilo takse. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, pač pa mora že pred oziroma ob izdaji sklepa oziroma plačilnega naloga za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila (ta podatek je sodišče prve stopnje od tožnika že pridobilo), zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zoper tako odločitev ima stranka sodno varstvo: s pritožbo zoper sklep, če sodišče z njim odloči o nastanku take taksne obveznosti, ali z ugovorom zoper plačilni nalog iz razloga, da taksna obveznost po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni nastala, če sodišče izda le plačilni nalog.
prehod obveznosti na novega dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo - sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika - dopolnilni izvršilni naslov - procesni sklep - sprememba sklepa o izvršbi
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika ima sicer res naravo procesnega oziroma procesno tehničnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, vendar pa na drugi strani temelji na predpostavki, da je obveznost prešla na novega dolžnika, zato tudi vsebinsko spreminja sklep o izvršbi. Ko je sklep o izvršbi tudi izvršilni naslov za določeno terjatev (ko torej gre za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine), sklep o nadaljevanju postopka z družbenikom torej vsebinsko spremeni tak sklep glede zavezanca za izpolnitev obveznosti. S tem je tako izpolnjen pogoj izkazanega pravnega nasledstva dolžnika glede izterjevane obveznosti.
ZIZ člen 15, 24, 24/1, 24/2, 24/4, 24/5, 29b, 29b/5, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 55/1-12, 56a, 56a/1. ZD člen 142, 142/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10, 496. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - pravnomočen sklep o izvršbi - nadaljevanje izvršbe zoper dediče - aktivni in pasivni družbenik - novi dolžnik - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - ugovor pasivne legitimacije
Člen 24 ZIZ predvideva dva različna dejanska položaja v zvezi z odstopom od načela formalne legalitete v subjektivnem smislu. Tako lahko upnik že v predlogu za izvršbo predlaga dovolitev izvršbe zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ). Sklep o izvršbi se torej v takem primeru ne nanaša na dolžnika po izvršilnem naslovu, temveč na njegovega materialnopravnega naslednika. Le-ta ima posledično kot dolžnik po sklepu o izvršbi možnost vložitve rednega ugovora zoper le-tega in lahko v njem uveljavlja vse ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ. Drug možen položaj iz člena 24 ZIZ pa je, ko pride do prehoda obveznosti ali predmeta izvršbe (torej do materialnopravnega nasledstva) med samim izvršilnim postopkom in upnik posledično predlaga, da se že dovoljena izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika – pravnega naslednika dolžnika po sklepu o izvršbi. Tudi tak novi dolžnik ima pravico do obrambe pred izvršbo, vendar v manjšem obsegu kot prvotni dolžnik po sklepu o izvršbi. Skladno s prvim odstavkom 56.a člena ZIZ lahko tako novi dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi (le) iz razloga, da obveznost ni prešla nanj (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), ob pogojih iz 56. člena ZIZ tudi ugovor po izteku roka (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Drugače pa velja glede drugih ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Novi dolžnik mora namreč izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko sam vstopi v postopek (četrti odstavek 24. člena ZIZ).
Dolžnik A. A. kot dedič prejšnje dolžnice – družbenice B. B. v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi po prvem odstavku 56.a člena ZIZ pravico uveljavljati, da obveznost zapustnice ni prešla nanj, vendar le iz razlogov, kot izhajajo iz prvega odstavka 142. ZD. Ne more pa več sedanji dolžnik – dedič terjatvi nasprotovati po temelju, niti uveljavljati, da terjatev ni mogla preiti od prvotnega dolžnika – izbrisane družbe C. d. o. o. na njeno družbenico in dolžnikovo pravno prednico, B. B. Glede na pravnomočnost sklepa o izvršbi z dne 10. 12. 2008 in sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper novo dolžnico – družbenico B. B. z dne 1. 10. 2010 navedeno ni dopustno, takšne razloge sta imela možnost uveljavljati dolžnik po sklepu o izvršbi – družba C. d. o. o. v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 10. 12. 2008, oziroma družbenica B. B. v ugovoru zoper sklep o izvršbi po prvem odstavku 56. a člena ZIZ.
Novela se ZFPPIPP-A v obravnavanem primeru ne uporablja, saj je bila družba C. d. o. o. iz sodnega registra izbrisana dne 20. 4. 2009, spremenjena ureditev pa se uporablja le za družbe, izbrisane po uveljavitvi ZFPPIPP-A, to je po 13. 6. 2009. Na pravni položaj družbenice B. B. tako sprememba določb od šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP in 496. člena ZFPPIPP ni vplivala, kar pomeni, da bi zanjo še vedno veljala prejšnja, ugodnejša ureditev, po kateri so za obveznosti izbrisane družbe odgovarjali le družbeniki, ki so imeli položaj družbenika ob samem izbrisu. Posledično za konkreten primer tudi ni pravno upoštevno, da so bile z novelo ZFPPIPP-A spremenjene določbe šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP in 496. člena ZFPPIPP kasneje razveljavljene.
OZ člen 12, 18, 994, 994/1. ZPP člen 188, 188/2, 216, 216/1.
družbena pogodba (societas) - poslovno sodelovanje - vsebina pravnega razmerja - delitev koristi - prosta dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene - konkludentna izjava volje - pasivnost stranke
Tožena stranka je v pritožbi selektivno povzela komentar 18. člena OZ, saj je v delu, ki ga je tožena stranka izpustila, zapisano, da molk ali pasivnost stranke že po naravi stvari ne izraža volje za sklenitev pogodbe in da molk le v izjemnih primerih pomeni voljo za sklenitev pogodbe. Četudi je med strankama sicer obstajala trajajoča praksa glede plačevanja računov po likvidnostnih planih tožene stranke, to še ne pomeni, da je pasivnost tožnika glede uveljavljanja sankcij zaradi zamude pri plačilih šteti za njegovo soglasje pri spremembi pogodbeno dogovorjenega roka. Določba 12. člena OZ ima glede upoštevanja prakse, vzpostavljene med strankama, razlagalno in ne regulativno funkcijo, in se uporabi v primerih, ko je med strankama nekaj pomanjkljivo ali nejasno dogovorjeno, kar pa ni primer v obravnavani zadevi, kjer sta bili stranki sicer pogodbeno dogovorjeni za 30-dnevni plačilni rok.
izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - ponovno motenje posesti - izrek sklepa o izvršbi - prepoved bodočih motilnih dejanj - nadomestno dejanje - izvršilno sredstvo - denarno kaznovanje upnika
Izvršba je bila predlagana le zaradi odstranitve ograje (in ne tudi korit ali podobnih predmetov) in le glede tega je bila izvršba tudi dovoljena. Upnik je glede na izvršilni naslov imel možnost predlagati izrek denarne kazni tudi glede obveznosti, da dolžnik opušča tudi druga motilna dejanja, vendar tega ni storil (navedeno ima možnost storiti v novem predlogu za izvršbo), posledično pa izvršba glede bodočih motilnih dejanj ni bila dovoljena.
Zaradi izterjave obveznosti, ki predstavlja nadomestno dejanje, izrekanje in izterjava denarnih kazni kot izvršilno sredstvo materialnopravno ne pride v poštev.
Sodišče izreče denarno kazen upniku, ki je pridobil sklep o izvršbi na podlagi predloga za izvršbo, ki ga je vložil z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Navedeno ne omogoča kaznovanja upnika že zgolj iz razloga, če se nazadnje morda izkaže, da je predlog za izvršbo vložil neutemeljeno.
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik od ponedeljka do sobote moral opravljati delovne naloge, povezane z delom na terenu in pripravo na delo na terenu ter pripravo poročil. Ob nedeljah pa je tožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje izvajal naloge, povezane s pripravo, dopolnitvijo in ureditvijo vseh poročil "za nazaj", pripravo obračunov operativnih stroškov, pripravo tedenskih načrtov in pripravo vsega potrebnega za naslednji delovni dan, vključno s pripravo obrazcev za izhod in njihovim pošiljanjem v odobritev, pripravo vozil, tehničnih sredstev in opreme ter operativno pripravo na sestanek naslednjega dne, kar je vključevalo pregled zadnjih poročil vira in telefonski poziv viru. Upoštevajoč izpovedi tožnika in navedenih prič o tem, da so evidence podpisovali le zato, ker je tožena stranka tako zahtevala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da evidence ne odražajo dejanskega stanja in da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - vročitev družinskemu članu - rok za vložitev pritožbe
Izpodbijani sklep je bil toženčevemu družinskemu članu vročen 22. 2. 2022. Petnajst dnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep je potekel s pretekom 9. 3. 2022, zato je pritožba, ki jo je toženec vložil priporočeno dne 11. 3. 2022, prepozna.
ZIZ člen 11, 189, 189/6, 192, 192/1. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/2-5.
prodaja nepremičnine - domik in izročitev nepremičnine - dovoljenost pritožbe - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - zemljiška knjiga - rok za izpraznitev
Prvi odstavek 192. člena ZIZ res določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, vendar pa to še ne pomeni, da obeh sklepov ni mogoče izdati hkrati, na isti dan. ZIZ namreč ne določa časovnega obdobja oziroma razmika, ki bi moral preteči med izdajo obeh sklepov, vmesna visečnost med obema sklepoma pa je potrebna predvsem zato, da kupec, ki mu je nepremičnina domaknjena, lahko plača kupnino oziroma, da se v vmesnem času razčistijo vprašanja v zvezi s kupnino (morebitna oprostitev plačila kupnine, določitev primernega roka za plačilo kupnine ...). V predmetni zadevi je kupec kupnino plačal naslednji dan po opravljeni dražbi, to je pred izdajo sklepa o domiku, zato odločanje o teh vprašanjih in s tem povezano čakanje ni bilo potrebno. Dodati pa je še treba, da je tudi sicer sklep sodišče sklep o izročitvi nepremičnine kupcu glede na obliko izreka izpodbijanega sklepa po vrstnem redu izdalo po izdaji sklepa o domiku, kot to predvideva ZIZ.
Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine odloči, da se izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku. Sodišče je odločilo, da se izbriše pravice in bremena v skladu z določbami 89. člena ZZK-1. Ta v drugem odstavku določa, da v primeru, če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vpisov ne glede na to, od katerega trenutka učinkujejo. To so vpisi vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini in morebitne zaznambe stečaja, vseh vknjiženih oziroma predzaznamovanih hipotek, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo, vseh vknjiženih oziroma pred zaznamovanih pravic prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznam prepovedi odtujitve in obremenitve, vseh vknjiženih predkupnih in odkupnih pravic in vseh vknjiženih stvarnih služnosti, za katere je v sklepu o izročitvi nepremičnine določeno, da prenehajo. To pomeni, da bo sodišče v zemljiškoknjižnem postopku izbrisalo vse vpise, ki so določeni v 89. členu ZZK-1. Morebitnih vpisanih stvarnih služnosti pa ne bo brisalo, saj v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ni določeno, da bi te prenehale.
ZD člen 64, 64/1, 64/2, 77. ZPP člen 8, 125a, 347, 348.
obstoj oporoke - dokazovanje obstoja oporoke - ugotovitvena tožba - pisna oporoka pred pričami - oporočna priča - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Nepomembno je, koliko izvodov oporoke naj bi priči in zapustnik podpisali, zato tudi ni odločilno, zakaj naj bi obstajali izvodi brez podpisov. Pritožbeno sodišče v tem ne vidi nič "nejasnega", kot je to navedlo sodišče prve stopnje. Priča C. C. je objektivno nepristranska, saj ni v nobenem razmerju s pravdnimi strankami. Senat jo ocenjuje tudi kot subjektivno nepristransko in v celoti verodostojno. Je sicer že priletna gospa, toda senat se je neposredno prepričal, da je glede sporne zadeve kljub njeni časovni oddaljenosti izredno zanesljivo pojasnila svojo vlogo oporočne priče in relevantne okoliščine, ki so ji v zvezi s tem poznane. Govorila je razumljivo, prostodušno in razločno, na vse člane senata je naredila enoten vtis iskrenosti, odkritosrčnosti in resnicoljubnosti.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.
misija - vojak - neizkoriščen tedenski počitek - zadostna trditvena podlaga - neto in bruto plača - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da sestanki s podrejenimi ne utemeljujejo kršitve tedenskega počitka, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi šlo za kratke sestanke (t. i. brifinge), ampak je šlo za formalne, dlje časa (od pol ure do ene ure) trajajoče sestanke, na katerih je tožnik podrejene seznanil s planom dela za prihodnji teden in jim podal konkretna navodila glede ponedeljkovih nalog. To pa niti ni bila edina tožnikova delovna naloga ob nedeljah.
Sodišče prve stopnje je tožniku zmotno prisodilo odškodnino v neto znesku. S takšno odločitvijo je posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala.
osebni stečaj - denarna kazen - kršitev začasne odredbe - predlog za vknjižbo lastninske pravice - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice
Pri zaznambi vrstnega reda pridobitve lastninske pravice gre za varovalno stvarno pravico, te pa so časovno omejene. To pomeni, da jih je treba v določenem roku opravičiti. Varovalna stvarna pravica se opraviči z vložitvijo predloga za ustrezno vknjižbo v vrstnem redu, ki ga varuje ta varovalna stvarna pravica (prvi odstavek 52. člena, prvi odstavek 74. člena, prvi odstavek 81. člena in 104. člen ZZK-1). Dolžnica v pritožbi trdi, da je "notarju A. A. naložila (le), da je v njenem imenu opravičil zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice". Višje sodišče ugotavlja, da mu je s tem (lahko) naročila (le to), da naj vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice (v zaznamovanem vrstnem redu). To pa predstavlja takšno kršitev izdane začasne odredbe, zaradi katere je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno izreklo denarno kazen.
vpis v zemljiško knjigo - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - vknjižba služnostne pravice - stvarno breme - poočitev - nastanek novih parcel - nastanek služnosti - ugotovitev obstoja služnosti - prenehanje služnosti - izbris iz zemljiške knjige - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - raziskovalna dolžnost - dopustitev spremembe tožbe - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Ne glede na manjkajoč vpis v zemljiški knjigi sta se stvarna služnost in stvarno breme ob združitvi in kasnejši delitvi parcel prenesla. Zemljiškoknjižni prenos obstoječih pravic in bremen s služeče nepremičnine na novo nastale parcele namreč nima konstitutivnega učinka, ampak do prenosa pride že na podlagi zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00063087
ZPP člen 214, 214/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38. CC člen 2448, 2501 - 2506.bis, 2506.quater.
tuja pravna oseba - pravno nasledstvo - oddelitev s prevzemom - aktivna legitimacija - uporaba tujega prava - prenos premoženja - delitveni načrt - italijansko pravo - stranski intervenient - vstop v pravdo - priznanje dejstev - Codice civile
Za pravilen materialnopravni zaključek o aktivni legitimaciji je bila bistvena pravilna uporaba in predvsem razlaga italijanskega materialnega prava. Višje sodišče je namreč pritrdilo predhodni pritožbi tožnice, da mora sodišče tuje, v tem primeru italijansko, pravo uporabljati in razlagati tako, kot se razlaga v tistem pravnem območju, na katerem velja in kakor bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Poleg tuje norme mora tako upoštevati tudi sodno prakso tuje države in pojem natančnega opisa premoženjskih sklopov razložiti tako, kot bi ga sodnik v Italiji.
Pritožnica ne more uspeti niti s trditvami, da je tožnica v postopku s tem, ko je podala predlog za vstop prenosne družbe kot stranskega intervenienta, sama implicitno priznala, da nima aktivne legitimacije. To procesno dejanje namreč nima zveze z priznanjem dejstev v pravdnem postopku. Priznanje dejstev je veljavno le z izjavo, da so resnične dejanske navedbe, na katerih njen nasprotnik v pravdi gradi svoj zahtevek.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. SZ-1 člen 25, 49, 49/1. SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju - posel rednega upravljanja - večinsko soglasje etažnih lastnikov - določitev upravnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Trditev, da je bila pogodba o upravljanju sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov, ki ima v lasti več kot polovico etažnih delov oz., kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena z več kot 50 % soglasjem etažnih lastnikov, je tožnica podala, kar je odločilno dejstvo po navedenih materialnopravnih določbah, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni zmogla trditvenega bremena (ker ni navedla točnega odstotka), napačen. Sodišče je nadalje navedlo, da tožnica tudi dokaznega bremena ni zmogla, kljub temu, da je tožnica glede zatrjevanega dejstva predložila ustrezen dokaz, tj. pogodbo o upravljanju s podpisi etažnih lstnikov, ki pa je sodišče dokazno ni ocenilo in ni presojalo, ali je s predložitvijo tega dokaza tožnica dokazala, da je bila pogodba o upravljanju veljavno sklenjena. Sodišče tako dokazne ocene sploh ni napravilo in razlogov o odločilnih dejstvih ni navedlo, kar onemogoča preizkus izpodbijane sodbe.
ZVrt člen 22, 24, 24/2, 29, 29/2, 32, 32/4, 46a. Zvrt-G člen 17. ZUPJS člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 34, 35, 42.
znižano plačilo vrtca - delna oprostitev plačila - pravica do znižanega plačila vrtca - zakonska podlaga - uveljavljanje pravice - odločba o znižanju plačila vrtca - pogodba o medsebojnih obveznostih med vrtcem in starši
Toženka bi morala znižanje plačila vrtca za drugega otroka v smislu delne oprostitve plačila uveljavljati pred CSD, ki o tem ne odloča (kot tudi ne vrtec) po uradni dolžnosti, saj je tudi delna oprostitev plačila vrtca vezana na odločbo CSD in je vrtec ne more upoštevati avtomatično.
Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, med njimi tudi pravice do subvencioniranja plačila vrtca, gre za sistemsko ureditev, pri čemer mora biti o pravici oziroma pravnem razmerju glede plačila staršev za vrtec, ki ima sicer podlago v materialnem predpisu, odločeno z odločbo. Da se upravičencu prizna določena pravica, mora biti ta uveljavljena in o njej posledično tudi odločeno.
Pravico je treba uveljavljati pred CSD in posamezniku ne pripada že na podlagi zakona, prav tako je vrtec ne more in je ni dolžan upoštevati na podlagi zakona. Ne v ZUPJS ne v ZVrt ni določeno, da se ta pravica upošteva sama po sebi, temveč jo je treba uveljavljati po za to predpisanem postopku, četudi gre za birokratsko delo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062584
KZ-1 člen 31, 31/1, 31/2, 31/3, 74, 74/1, 75, 75/1, 75/2. KZ člen 95, 95/1 96, 96/1, 96/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo - razpolaganje s premoženjem družbe - plačilo računov - resničnost poslovnih dogodkov - odvzem protipravne premoženjske koristi - pravna zmota - ločenost premoženja družbe in družbenika - edini družbenik - subjektivni odnos storilca - novejša sodna praksa - višina protipravne premoženjske koristi - bruto ali neto znesek - plačilo dohodnine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj okoliščina, da v času, ko je bilo kaznivo dejanje odkrito oziroma storilec spoznan za krivega, storilec gotovine nima več v posesti, še ne pomeni avtomatično, da mu ni mogoče očitati, da je gotovino obdržal zase. Po končanju kaznivega dejanja jo je lahko tudi potrošil po svoji prosti volji, vendar se zaradi tega ne more izogniti odvzemu premoženjske koristi na način, da se mu odredi plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi.
Poslovodja, četudi je hkrati edini družbenik družbe, je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti.
Stališče v točki 57 bi lahko nakazovalo na error iuris, to je pravno zmoto, ki jo ureja 21. člen KZ oziroma 31. člen KZ-1. Ni namreč kazensko odgovoren storilec kaznivega dejanja, ki iz opravičenih razlogov ni vedel, da je to dejanje prepovedano. Če bi se storilec zmoti lahko izognil, se sme kaznovati mileje. Če je torej sodišče prve stopnje menilo, da je bil v določeni meri obtoženec v pravni zmoti, bi se do tega moralo določneje opredeliti tudi upoštevaje navedeno določbo 21. člena KZ.
Iz navedenega razloga je zakonodajalec določil, da mora upnik, ko dolžnik nima prebivališča v Republiki Sloveniji, natančno opredeliti dolžnikove premičnine (tretji odstavek 40. člena ZIZ), kar vsebuje natančen opis premičnine in določen kraj, kjer se ta nahaja, pa tudi navedbo okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za dolžnikovo stvar in ne stvar koga tretjega. V primeru rubeža na dolžnikovem naslovu je utemeljeno pričakovanje, da so stvari dolžnikove, medtem ko na drugem kraju navedeno sklepanje ni utemeljeno.
ZIZ člen 38, 38/5, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 74, 74/2, 210, 210/1, 210/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - najem - odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranost navedb - stroški odgovora na predlog za odlog - potrebnost stroškov
Predlog po 210. členu ZIZ je mogoče vložiti v izvršilnem postopku, v katerem je predmet prodaje nepremičnina (stanovanjska hiša ali stanovanje), in ne v izvršilnem postopku, v katerem gre za izpraznitev nepremičnine (stanovanjske hiše ali stanovanja).
Pravno varovana škoda mora nastati posebej oziroma se mora odraziti v drugih okoliščinah ali dobrinah ter mora tako presegati tisto škodo, ki je zajeta v realizaciji izvršbe.
Dokazni predlog, da se bo nek dokaz izvedel »po potrebi«, pomeni pavšalno predlagan dokaz. Dolžnika sta tista, ki morata oceniti, ali je nek dokaz za dokazovanje njunih (ugovornih) trditev potreben ali ne, kar pomeni, da je potrebnost določenega dokaza odvisna izključno od njune potrebe ali naj se ta dokaz izvede ali ne – vse to izhaja že iz povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
Upnik je bil s strani sodišča prve stopnje izredno pozvan, da na predlog dolžnikov po 210. členu ZIZ in na njun predlog za odlog izvršbe odgovori. Zato je očitno, da očitno sodišče prve stopnje ni že a priori štelo, da sta predloga neutemeljena, sicer bi ju brez pozivanja upnika na odgovor zavrnilo. Če je sodišče prve stopnje po prejemu upnikovega odgovora spoznalo, da sta oba predloga neutemeljena, je neustrezno sklicevanje, da upnikovo nestrinjanje s predlogi v ničemer ni pripomoglo k odločitvi. Lahko da res ni pripomoglo, a v trenutku, ko je upnik prejel poziv sodišča, naj odgovori na oba predloga, le ni mogel vedeti, kako sodišče razume predloga. Glede na to je upnik ravnal razumno in na predloga odgovoril, s tem pa so stroški vloge že samo zaradi poziva na odgovor postali za izvršbo potrebni.