izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - ponovno motenje posesti - izrek sklepa o izvršbi - prepoved bodočih motilnih dejanj - nadomestno dejanje - izvršilno sredstvo - denarno kaznovanje upnika
Izvršba je bila predlagana le zaradi odstranitve ograje (in ne tudi korit ali podobnih predmetov) in le glede tega je bila izvršba tudi dovoljena. Upnik je glede na izvršilni naslov imel možnost predlagati izrek denarne kazni tudi glede obveznosti, da dolžnik opušča tudi druga motilna dejanja, vendar tega ni storil (navedeno ima možnost storiti v novem predlogu za izvršbo), posledično pa izvršba glede bodočih motilnih dejanj ni bila dovoljena.
Zaradi izterjave obveznosti, ki predstavlja nadomestno dejanje, izrekanje in izterjava denarnih kazni kot izvršilno sredstvo materialnopravno ne pride v poštev.
Sodišče izreče denarno kazen upniku, ki je pridobil sklep o izvršbi na podlagi predloga za izvršbo, ki ga je vložil z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Navedeno ne omogoča kaznovanja upnika že zgolj iz razloga, če se nazadnje morda izkaže, da je predlog za izvršbo vložil neutemeljeno.
Zgolj dejstvo, da je bil tožnik s strani delodajalca napoten, da opravlja delo za družbo A. d. o. o., pri čemer je utrpel poškodbo, ob odsotnosti sklenitve posebne pogodbe o zaposlitvi in dogovora med delodajalcem in uporabnikom v smislu določil 59. do 63. člena ZDR-1 za pristojnost delovnega sodišča ne zadošča (prim. sklepe VSRS VIII R 15/2018, VIII R 3/2016, VIII R 4/2014).
Za spor med tožnikom in družbo A. d. o. o. torej ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča na podlagi točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot tudi ne na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot to zmotno meni pritožba, saj med tožnikom in družbo A. d. o. o. ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato tudi ne more biti podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje o direktni tožbi zoper zavarovalnico te družbe (prvo toženko).
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - dolžnik v stečaju - stroški stečajnega postopka - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - posebna pravila v stečaju - unovčenje premoženja
Ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje da zato, ker je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek in se bo tekom postopka unovčevala stečajna masa, zaradi česar bo (oziroma je že) tožena stranka z dejavnostjo prenehala, plačilo sodne takse "ne bo ogrozilo njene dejavnosti".
Pri odločanju o predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse je potrebno upoštevati tudi to, da pravne osebe v stečajnih postopkih zavezujejo glede plačevanja stroškov posebna pravila, določena v ZFPPIPP in da njihove prilive predstavljajo predvsem zneski od unovčenja premoženja, iz katerih stečajni dolžnik financira stroške stečajnega postopka, vključno s sodnimi taksami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062584
KZ-1 člen 31, 31/1, 31/2, 31/3, 74, 74/1, 75, 75/1, 75/2. KZ člen 95, 95/1 96, 96/1, 96/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo - razpolaganje s premoženjem družbe - plačilo računov - resničnost poslovnih dogodkov - odvzem protipravne premoženjske koristi - pravna zmota - ločenost premoženja družbe in družbenika - edini družbenik - subjektivni odnos storilca - novejša sodna praksa - višina protipravne premoženjske koristi - bruto ali neto znesek - plačilo dohodnine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj okoliščina, da v času, ko je bilo kaznivo dejanje odkrito oziroma storilec spoznan za krivega, storilec gotovine nima več v posesti, še ne pomeni avtomatično, da mu ni mogoče očitati, da je gotovino obdržal zase. Po končanju kaznivega dejanja jo je lahko tudi potrošil po svoji prosti volji, vendar se zaradi tega ne more izogniti odvzemu premoženjske koristi na način, da se mu odredi plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi.
Poslovodja, četudi je hkrati edini družbenik družbe, je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti.
Stališče v točki 57 bi lahko nakazovalo na error iuris, to je pravno zmoto, ki jo ureja 21. člen KZ oziroma 31. člen KZ-1. Ni namreč kazensko odgovoren storilec kaznivega dejanja, ki iz opravičenih razlogov ni vedel, da je to dejanje prepovedano. Če bi se storilec zmoti lahko izognil, se sme kaznovati mileje. Če je torej sodišče prve stopnje menilo, da je bil v določeni meri obtoženec v pravni zmoti, bi se do tega moralo določneje opredeliti tudi upoštevaje navedeno določbo 21. člena KZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00063087
ZPP člen 214, 214/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38. CC člen 2448, 2501 - 2506.bis, 2506.quater.
tuja pravna oseba - pravno nasledstvo - oddelitev s prevzemom - aktivna legitimacija - uporaba tujega prava - prenos premoženja - delitveni načrt - italijansko pravo - stranski intervenient - vstop v pravdo - priznanje dejstev - Codice civile
Za pravilen materialnopravni zaključek o aktivni legitimaciji je bila bistvena pravilna uporaba in predvsem razlaga italijanskega materialnega prava. Višje sodišče je namreč pritrdilo predhodni pritožbi tožnice, da mora sodišče tuje, v tem primeru italijansko, pravo uporabljati in razlagati tako, kot se razlaga v tistem pravnem območju, na katerem velja in kakor bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Poleg tuje norme mora tako upoštevati tudi sodno prakso tuje države in pojem natančnega opisa premoženjskih sklopov razložiti tako, kot bi ga sodnik v Italiji.
Pritožnica ne more uspeti niti s trditvami, da je tožnica v postopku s tem, ko je podala predlog za vstop prenosne družbe kot stranskega intervenienta, sama implicitno priznala, da nima aktivne legitimacije. To procesno dejanje namreč nima zveze z priznanjem dejstev v pravdnem postopku. Priznanje dejstev je veljavno le z izjavo, da so resnične dejanske navedbe, na katerih njen nasprotnik v pravdi gradi svoj zahtevek.
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik od ponedeljka do sobote moral opravljati delovne naloge, povezane z delom na terenu in pripravo na delo na terenu ter pripravo poročil. Ob nedeljah pa je tožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje izvajal naloge, povezane s pripravo, dopolnitvijo in ureditvijo vseh poročil "za nazaj", pripravo obračunov operativnih stroškov, pripravo tedenskih načrtov in pripravo vsega potrebnega za naslednji delovni dan, vključno s pripravo obrazcev za izhod in njihovim pošiljanjem v odobritev, pripravo vozil, tehničnih sredstev in opreme ter operativno pripravo na sestanek naslednjega dne, kar je vključevalo pregled zadnjih poročil vira in telefonski poziv viru. Upoštevajoč izpovedi tožnika in navedenih prič o tem, da so evidence podpisovali le zato, ker je tožena stranka tako zahtevala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da evidence ne odražajo dejanskega stanja in da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
sklep o dedovanju - izločitev iz zapuščine - obseg zapuščine - nov sklep o dedovanju - reševanje predhodnega vprašanja - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - zmotna uporaba materialnega prava
Sporov, ki se nanašajo na sestavo zapuščine in na izločitev dela premoženja iz zapuščine, zapuščinsko sodišče nikoli ne sme reševati samo, ne glede na to, ali gre za spor o dejstvih ali za spor o uporabi prava ali o obojem.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - vročitev družinskemu članu - rok za vložitev pritožbe
Izpodbijani sklep je bil toženčevemu družinskemu članu vročen 22. 2. 2022. Petnajst dnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep je potekel s pretekom 9. 3. 2022, zato je pritožba, ki jo je toženec vložil priporočeno dne 11. 3. 2022, prepozna.
ZD člen 64, 64/1, 64/2, 77. ZPP člen 8, 125a, 347, 348.
obstoj oporoke - dokazovanje obstoja oporoke - ugotovitvena tožba - pisna oporoka pred pričami - oporočna priča - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Nepomembno je, koliko izvodov oporoke naj bi priči in zapustnik podpisali, zato tudi ni odločilno, zakaj naj bi obstajali izvodi brez podpisov. Pritožbeno sodišče v tem ne vidi nič "nejasnega", kot je to navedlo sodišče prve stopnje. Priča C. C. je objektivno nepristranska, saj ni v nobenem razmerju s pravdnimi strankami. Senat jo ocenjuje tudi kot subjektivno nepristransko in v celoti verodostojno. Je sicer že priletna gospa, toda senat se je neposredno prepričal, da je glede sporne zadeve kljub njeni časovni oddaljenosti izredno zanesljivo pojasnila svojo vlogo oporočne priče in relevantne okoliščine, ki so ji v zvezi s tem poznane. Govorila je razumljivo, prostodušno in razločno, na vse člane senata je naredila enoten vtis iskrenosti, odkritosrčnosti in resnicoljubnosti.
postopek preizkusa terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - prerekanje prijavljene terjatve - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve
V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. To je torej njegova obveznost, stečajno sodišče pa nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja. Upoštevati mora upraviteljevo izjavo, samo pa le v skladu z določili iz oddelka 5.6 ZFPPIPP odloči o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, ločitvene pravice in izločitvene pravice. Vsekakor pa sodišče ne more presojati o tem, ali je upravitelj pravilno prerekal katero od prijavljenih terjatev.
ZPP člen 108, 116, 224, 224/4, 318, 318/1, 318/3. OZ člen 178, 179.
zamudna sodba - delna zamudna sodba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - osebno vročanje - vročitev - javna listina - vročilnica - vročilnica kot dokaz - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - sklepčnost tožbe - poprava tožbe - dokazi in dokazovanje - izvedba dokazov - razveljavitev zamudne sodbe - nepremoženjska škoda
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar je domnevo mogoče izpodbijati z ustreznimi trditvami in dokazi. Tožeča stranka je predlagala vzpostavitev v prejšnje stanje in o tem predlagala dokaze. Tudi zavrnilno zamudno sodbo izpodbija iz tega razloga. Postavitev v prejšnje stanje ni mogoče zaradi zatrjevanja, da tožnik ni prejel sklepa sodišča, vendar je treba presojati navedbe kot trditve, da tožeča stranka ni prejela sklepa sodišča prve stopnje.
Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžniku vročilo upnikovo vlogo s katero je priglasil izvršilne stroške po obračunu izvršitelja, prav tako iz spisovnih podatkov ne izhaja vročitev Delnega poročila o opravljeni zadevi izvršbe. Dolžnik se zato do priznanih stroškov v izpodbijanem sklepu ne more opredeliti, saj ne more vedeti kaj ti predstavljajo.
Bilo bi nepravilno, če bi se pri naročilu pridobitve zavarovalnine mandat cepil na fazo, ko odvetnik pri zavarovalnici poda pravno argumentirano zahtevo za pridobitev zavarovalnine in ločeno na fazo izplačila zavarovalnine (oziroma po stališču pritožbe naj bi šlo za dva ločena pravna posla). Iz vidika posla, ki ga mora odvetnik opraviti, gre za neločljivo povezana opravila. Šele s prejemom denarja na strani oškodovanca je posel pridobitve zavarovalnine zaključen.
Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorjen, katere so obvezne sestavine pritožbe (med njimi je tudi podpis pritožnika). V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/1. SPZ člen 99, 99/1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - negatorna tožba - sklepčnost stvarnopravnega tožbenega zahtevka - dejansko stanje - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
Pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, saj se za podlago vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi in ga toženec pritožbeno ne more več izpodbijati. Sodišče ugotavlja zgolj sklepčnost tožbe v smislu, ali so tožbene trditve, ki zasledujejo pravno posledico, vsebovano v tožbenem zahtevku, skladne s predloženimi dokazi in jih je moč subsumirati pod pravno normo, ki utemeljuje zasledovano pravno posledico s tožbenim zahtevkom.
Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da bi morala biti tožnica pri hoji še toliko bolj skrbna, ker je po sporni poti redko hodila. Ker je šlo za asfaltirano pot namenjeno pešcem, je bilo povsem normalno, da sredi nje ni mogla pričakovati ostankov količkov. Če bi kaj takega lahko pričakovala, potem bi bil mogoč očitek, da bi morala biti pozorna na tla, po katerih je hodila – podoben je namreč lahko očitek pri hoji ob robu cestišča, kjer so manjše udrtine nekaj povsem pričakovanega. Ravno iz tega razloga je sodišče za drugi škodni dogodek tožnici upravičeno pripisalo 20 % soprispevek. Ker je po sporni poti leto pred tem že šla in se takrat spotaknila ob ostanka količkov, bi morala biti na isti poti bolj pozorna, saj bi se lahko zgodilo, da štrclja količkov še ne bi bila odstranjena – kar se je na koncu tudi potrdilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00062878
OZ člen 299, 299/2, 766, 766/1, 766/2, 766/3, 771, 772, 784, 784/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 59, 59/1.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - ugotovitev obsega zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - skupno premoženje zakoncev - naročilo (mandatna pogodba) - prevzemnik naročila - ustno sklenjena pogodba - dednopravni dogovor - hranilnica - družinski člani - depozitno varčevanje - razpolaganje s tujim premoženjem - obveznosti prevzemnika naročila - smrt mandatarja - prenehanje naročila - pravilo o dokaznem bremenu - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - zamuda pri izplačilu - kdaj pride dolžnik v zamudo - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V razmerju med prvo tožnico, pokojnim A. A. in prvo toženko je sodišče prve stopnje pravilno prepoznalo elemente (ustne) mandatne pogodbe. Prva toženka je s prihranki staršev razpolagala na podlagi njunega naloga.
Prva toženka je imela naročilo za razpolaganje s prihranki staršev najkasneje ob sklenitvi pogodb o vezavi depozitov. Izvršitev naročila dokazuje njegov obstoj. Sorodstveno razmerje pogodbenih strank pa pojasnjuje odsotnost dogovora o plačilu za trud.
Sodišče prve stopnje v tožbenih navedbah ni imelo podlage, da bi kot skupno premoženje upoštevalo še kaj drugega kot sporna denarna sredstva.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071904
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. OZ člen 5, 7.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravica do zasebne lastnine - lastninska pravica v pričakovanju - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - zavarovanje denarne terjatve - hipoteka - kmetijsko gospodarstvo - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - nepravilna uporaba materialnega zakona - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic
V konkurenci upnika s pogodbeno hipoteko na eni strani in imetnika lastninske pravice v pričakovanju na drugi strani je v sodni praksi varovan položaj hipotekarnega upnika. Varovanost upnikov s pogodbeno hipoteko je v sodni praksi uveljavljena zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo. V obravnavanem primeru se hipotekarna upnika (prvi toženec in druga toženka) ne moreta uspešno sklicevati na to, da ob pridobitvi hipoteke nista vedela za razpolaganje s sporno nepremičnino v korist tožnice; tudi onadva sta se namreč odzvala na ponudbo za prodajo kmečkega gospodarstva in prejela obvestilo upravne enote o ponudbi. V obravnavanem primeru zato dejstvo, da upnika razpolagata s pogodbeno hipoteko, ni odločilno. Ob nastanku hipotekarnega razmerja sta namreč upnika vedela za pravni posel med tožnico in zemljiškoknjižnima lastnicama. Pravilna je ugotovitev, da z razpolagalnim poslom, ki je pogoj za pridobitev lastninske pravice na pravnopogodben način, tožnica ne razpolaga. Da tožnica z vknjižbenim dovoljenjem ne razpolaga (razpolagalni pravni posel ni bil sklenjen) in da je bil zavezovalni pravni posel perfekten (odobren) kasneje, kot sta upnika pridobila pogodbeno zastavno pravico, sta sicer pomembni okoliščini, nista pa odločilni. Pri odločitvi je treba upoštevati tudi druge okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo, ni jim pa – zaradi nepravilne uporabe materialnega prava - dalo zadostne teže. Z vknjižbenim dovolilom tožnica res ne razpolaga, si je pa za sklenitev razpolagalnega posla – vse od dne, ko je sprejela ponudbo za nakup kmetijskega gospodarstva – aktivno prizadevala.
Tožnica si je torej v upravnem postopku, upravnih sporih in več pravdnih postopkih – nazadnje pa še v izvršilnem postopku – prizadevala in si še prizadeva za to, da kmetijsko gospodarstvo, ki sta ga tretja in četrta toženka ponudili v prodajo, ostane v lasti ponudnic; da ga bo kot predkupna upravičenka (z odobrenim pravnim poslom glede kmetijskih zemljišč) lahko prenesla v svojo last. Ni ji mogoče očitati, da bi za dosego tega cilja lahko nastopala drugače, bolj učinkovito. V postopkih, ki jih je za dosego tega cilja vodila, je bila uspešna. Tega pa ni mogoče trditi za prvega toženca in drugo toženko, ki sta tudi sprejela ponudbo za prodajo kmetijskega gospodarstva. V postopku za odobritev svojega pravnega posla nista bila uspešna.
V dolgotrajnem upravnem in sodnih postopkih je tožnica uspela doseči, da kmetijsko gospodarstvo, ki je predmet prodaje, ostane v lasti prodajalk oz. si s tožbo z dne 24. 2. 2022 za to še prizadeva. Postopek realizacije sklenjene pogodbe je speljan do te faze, da je pravni posel – glede prodaje kmetijskih zemljišč – odobren s strani upravne enote, vknjižbeno dovolilo (razpolagalni posel) pa se uveljavlja v pravdnem postopku. Z vknjižbenim dovolilom tožnica ne razpolaga zato, ker ga tretja in četrta toženka nista pripravljeni izdati, sodni postopki pa tečejo enormno dolgo; v vseh primerih na treh (v upravnem postopku celo na štirih) stopnjah. Ustavno neskladno bi bilo na ta pravni položaj aplicirati pravilo, da v primeru neobstoječega razpolagalnega posla lastninska pravica v pričakovanju ne obstoji oz. da se tožnici, ki se za izdajo vknjižbenega dovoljenja prizadeva že vse od leta 2007, odreče varstvo, ki gre imetnikom lastninske pravice v pričakovanju. To velja toliko bolj, ker prodajalki (tretja in četrta toženka), ki bi razpolagalni posel morali skleniti, sodelujeta s prvim tožencem in drugo toženko: v njuno korist sta na prodanih nepremičninah ustanovili zastavno pravico zaradi zavarovanja terjatve, ki je nastala zato, ker sta prodano kmetijsko gospodarstvo – pred odobritvijo pravnega posla – prenesli v posest prvega toženca in druge toženke in jima dovolili, da spreminjata njegovo stanje, vanj vlagata enormne vložke, ki jih nista sposobni poravnati. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 286/2012 že zavzelo stališče, da je treba prizadetemu omogočiti uveljavljanje pravnega varstva tudi, ko pride do zlorabe s pomočjo pravnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062690
ZPP člen 153, 153/2, 154, 154/3, 286, 286/1.
zapleti med zdravljenjem - vestno in pravilno zdravljenje - ravnanje lege artis - mnenje izvedenca - pravočasna navedba dejstev - stroški izvedenca - brezplačna pravna pomoč - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Različna mnenja zdravnikov v postopku zdravljenja sama po sebi še ne morejo pomeniti neustreznega zdravljenja. Izvedenec je namreč potrdil, da je bilo zdravljenje opravljeno v skladu s pravili stroke.
shranjevalna pogodba - pogodba za določen čas - pogodba za nedoločen čas - razvezni pogoj
S pritožbenim stališčem, da je bila pogodba sklenjena za določen čas zato, ker je bila sklenjena do prodaje stroja, ni mogoče soglašati. Skladno z določilom 62. člena OZ je pogodba sklenjena za določen čas takrat, kadar je rok določen v tednih, dnevih, mesecih ali letih. Vezava prenehanja pogodbe na nek dogodek, za katerega niti ni stoodstotno, da se bo sploh kdaj zgodil, pomeni sklenitev pogodbe pod razveznim pogojem, kot pravilno omenja sodišče prve stopnje.