Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica člen 6, 7.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - neto tlorisna površina objekta - že plačan komunalni prispevek
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da neto tlorisna površina tožnikove nameravane novogradnje znaša 236,5 m2, tožnik pa zatrjeval, da znaša 212,10 m2. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka podatek o neto tlorisni površini objekta povzela iz podatkov PGD (stran 7 vodilne mape), podatek, ki ga navaja tožnik, pa ni neto tlorisna površina, pač pa uporabna površina objekta, česar ne gre enačiti. To pomeni, da določitev neto tlorisne površine objekta v izpodbijani odločbi ni bila arbitrarna, pač pa izhaja iz podatkov PGD, kar je tožena stranka tudi utemeljila.
Za izračun komunalnega prispevka ni pomembno, ali bo tožnik priključen na komunalna omrežja, ki so na voljo, pač pa je pomembno, katera omrežja so mu na razpolago, da jih lahko uporabi.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj tudi ni mogoče odmeriti NUSZ.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnikoma zaradi izgradnje kanalizacijskega omrežja v Občini Brezovica omogočena priključitev nanj, čemur tožnika ne ugovarjata. Glede na nesporno ugotovitev, da je z izgradnjo kanalizacijskega omrežja tožnikoma omogočeno, da se nanj priključita, je odmera komunalnega prispevka tožnikoma na zakonu utemeljena. Da bi bil prispevek nepravilno odmerjen, tožnika ne navajata.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - možnost priključitve na komunalno opremo - komunalno opremljeno zemljišče
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj tudi ni mogoče odmeriti NUSZ.
Za odmero komunalnega prispevka zazidanega stavbnega zemljišča je ob upoštevanju podatkov iz uradnih evidenc relevantna tudi ugotovljena neto tlorisna površina objekta.
Stranka v postopku odmere komunalnega prispevka ne more izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.
ZPNačrt člen 79, 79/11. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč člen 4, 4/1, 5, 5/1, 5/1-2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - novogradnja - uporaba občinskega predpisa - občinski prostorski načrt - program opremljanja
ZPNačrt po preteku šestih mesecev od uveljavitve Občinskega prostorskega načrta ne dovoljuje več uporabe programa opremljanja, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo Občinskega prostorskega načrta. Pri tem jasno in nedvoumno zakonsko besedilo ne pušča prostora za interpretacijo, da se to pravilo nanaša le na primere, ko občina po uveljavitvi ZPNačrt sploh še ni sprejela programa opremljanja s podlagami za odmero komunalnega prispevka, kar zmotno zatrjuje toženka.
Odlok, ki ga je toženka uporabila pri odmeri komunalnega prispevka, je bil sprejet 14. 7. 2009 (sprememba 10. 9. 2013), torej pred uveljavitvijo Občinskega prostorskega načrta (3. 5. 2014; 125. člen tega odloka). To pomeni, da je bila odmera komunalnega prispevka na podlagi Odloka v nasprotju z enajstim odstavkom 79. člena ZPNačrt.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - novogradnja - načelo zaupanja v pravo - za odločanje relevanten predpis - program opremljanja
Čeprav ZPNačrt izrecno ne določa, kdaj nastane obveznost plačila komunalnega prispevka, mora po presoji sodišča v tem primeru prvostopenjski organ v ponovljenem postopku v skladu z načelom zaupanja v pravo, kot enim od načel pravne države iz 2. člena URS, uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - novogradnja - legalizacija objekta - načelo zaupanja v pravo - za odločitev relevanten predpis - občinski prostorski načrt
Čeprav ZPNačrt izrecno ne določa, kdaj nastane obveznost plačila komunalnega prispevka, mora v tem primeru prvostopenjski organ v ponovljenem postopku v skladu z načelom zaupanja v pravo, kot enim od načel pravne države iz 2. člena URS, uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nova komunalna oprema
Nerelevanten je tožbeni ugovor, da je bil tožničin objekt že leta 1999 priključen na javno kanalizacijsko omrežje, za kar je že tedaj (oz. leta 2000) plačala prispevek, saj gre za gradnjo nove komunalne opreme v skladu s sprejetim programom. V zvezi s tem se tožnica tudi neutemeljeno sklicuje na določbo tretjega odstavka 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, ker ne gre za primere iz navedene določbe. V tem postopku pa tožnica tudi ne more uspešno ugovarjati, da izgradnja sporne komunalne opreme ni bila potrebna. Odlok o programu opremljanja je bil sprejet na podlagi občinskega prostorskega načrta, v postopku sprejema tega akta pa je zagotovljeno tudi sodelovanje javnosti, zato je lahko svoje nestrinjanje izrazila v tistem postopku.
Tožena stranka je v postopku pojasnila, da je skupne stroške opremljanja s komunalno opremo določila na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, kar je v skladu z 12. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Prav tako je pristojno ministrstvo v okviru svojih pristojnosti nadzora zakonitosti občinskih splošnih aktov ugotovilo, da občinski odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka ni neskladen z veljavno prostorsko zakonodajo. Z navedenim se strinja tudi sodišče in meni, da očitki o nepravilnostih pri izračunu obračunskih stroškov ne dajejo podlage za zaključek, da je odlok nezakonit in s tem za uporabo načela „exceptio illegalis“ v tem sodnem postopku.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na javno cesto - priključitev na kanalizacijsko omrežje - izgradnja nove komunalne opreme
Z leta 2003 izdano odločbo odmerjeni komunalni prispevek se je določil glede na takratno stopnjo opremljenosti s komunalno infrastrukturo in drugo infrastrukturo v tem poselitvenem območju. Tožnik je ta komunalni prispevek poravnal, na kar mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje. To gradbeno dovoljenje zajema določeno komunalno opremljenost zemljišča (elektrika, voda, hidrantno omrežje, ogrevanje, smeti), glede kanalizacije pa je v njem določno navedeno naslednje: „meteorno kanalizacijo objekta in drenažo se spelje izven vplivnega območja objekta in nato na predvideno kanalizacijo, fekalno speljati v vodotesno triprekatno greznico brez odtoka, po izgradnji skupne kanalizacije pa navezati na predvideno kanalizacijo“. To pomeni, da je glede tega tehničnega podatka že iz obrazložitve gradbenega dovoljenja razvidno, da se po izgradnji skupnega kanalizacijskega omrežja predvideva navezava na novo komunalno opremljenost zemljišča, zato je bil komunalni prispevek tožniku pravilno na novo odmerjen.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa - občinski prostorski načrt - program opremljanja
Odlok, ki ga je toženka uporabila pri odmeri komunalnega prispevka, je bil sprejet 14. 7. 2009 (sprememba 10. 9. 2013), torej pred uveljavitvijo Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (3. 5. 2014; 125. člen tega odloka). To pomeni, da je bila odmera komunalnega prispevka na podlagi Odloka v nasprotju z enajstim odstavkom 79. člena ZPNačrt.
Tožena stranka je v postopku pojasnila, da je skupne stroške določila na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, kar je v skladu z 12. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Prav tako je pristojno ministrstvo v okviru svojih pristojnosti nadzora zakonitosti občinskih splošnih aktov ugotovilo, da odlok občine o odmeri komunalnega prispevka ni neskladen z veljavno prostorsko zakonodajo. Z navedenim se strinja tudi sodišče in meni, da očitki o nepravilnostih pri izračunu obračunskih stroškov ne dajejo podlage za zaključek, da je odlok nezakonit.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča - podatki uradne evidence
Površino parcele, namenjene gradnji, je tožena stranka povzela iz uradne evidence GURS, na kar tudi napotuje odlok občine. Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da je navedena evidenca pomanjkljiva ter da je pravilna površina parcele drugačna od vpisane v register. Za svojo trditev o drugačni velikosti parcele, ki se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka, pa tožeča stranka niti v pritožbi, niti v tožbi ni predložila nobenega dokazila. Zgolj z zatrjevanjem nepravilnosti oz. pomanjkljivosti evidenc GURS pa ni mogoče ovreči pravilnosti podatkov, ki izhajajo iz navedene uradne evidence.
Občina je sprejela program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka. Ker je bila komunalna oprema zgrajena v skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč, je bil tožniku na tej podlagi tudi utemeljeno odmerjen komunalni prispevek.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti zemljišča s komunalno opremo - priključitev na komunalno opremo
V postopku odmere komunalnega prispevka ni mogoče izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.
V postopku odmere komunalnega prispevka ni mogoče izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.
Občina je zgradila komunalno opremo – novo kanalizacijsko omrežje v skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč in tožniku na tej podlagi utemeljeno odmerila komunalni prispevek.