komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa
Po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo Odloka za MOK, med katere sodi tudi Odlok za Primskovo, se dokončajo postopki odmere, v katerih do začetka veljave tega odloka odločbe o odmeri komunalnega prispevka še niso bile izdane (22. člen Odloka za MOK). Kot že navedeno, je bila prva odločba v obravnavani zadevi izdana 29. 9. 2008, torej pred uveljavitvijo Odloka za MOK s 26. 11. 2008 (24. člen). Zato je toženka ravnala pravilno, ko je uporabila predpis, ki je veljal pred uveljavitvijo Odloka za MOK, iz že navedenih razlogov pa izhaja, da je to Odlok za Primskovo.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - program opremljanja
Z izpodbijano odločbo komunalni prispevek za priključitev na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje ni bil odmerjen po novem programu opremljanja, temveč po programu opremljanja za obstoječe kanalizacijsko omrežje.
Tožeča stranka je ravnala povsem v skladu z navodili upravnega organa, ki odloča o odmeri in tudi vrnitvi komunalnega prispevka. Tako je v skladu z navodili organa začela postopek ugotovitve (ne)veljavnosti izdanega gradbenega dovoljenja, glede na to, da dve leti po njegovi izdaji ni izvedla nobene gradnje. V spornem primeru torej ne gre za predhodno vprašanje, ampak samo za dejansko vprašanje, ali se res po izdaji gradbenega dovoljenja dejansko na objektu, kot zatrjuje tožeča stranka, ni več gradilo, kar bi moral upravni organ ugotoviti z izvedenim dokaznim postopkom.
Sodišče je po določbi 125. člena Ustave RS pri odločanju vezano na ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise. Zato ne uporabi predpisa, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, če meni, da podzakonski akt ni v skladu z Ustavo ali zakonom (t.i. exceptio illegalis).
Upravni organ v obrazložitvi odločbe navaja, da se velikost parcele določi tako, da se velikost stavbišča (stanovanja) pomnoži s faktorjem 1,5. V tožničinem primeru znaša površina parcele 84,30 m². Takšna opredelitev stavbišča kot stanovanja pa nima podlage v nobenem zakonskem in tudi ne podzakonskem predpisu.
Pod pojmom parcela se na podlagi nobene pravne podlage ne more šteti samo velikosti stanovanja, po razlagi pritožbenega organa smiselno vzetega tudi kot stavbišče. Iz obrazložitve odločbe obeh upravnih organov je tako razvidno, da sta organa uporabila (skombinirala) posamezne določbe iz posameznih predpisov, ki se tičejo tako posameznih kot večstanovanjskih objektov, česar pa nista ustrezno obrazložila in se zato zakonitosti izpodbijanih odločb ne da preizkusiti.
V zadevi ni sporno, da je bilo uporabno dovoljenje za kanalizacijsko omrežje (iz pritožbene odločbe izhaja, da za primarni del) izdano 18. 7. 2012. S tem je bil izpolnjen pogoj za priključitev sekundarnega dela kanalizacijskega omrežja na primarni del, posledično pa omogočena priključitev tožničinega objekta na to omrežje.
Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane zaradi načrtovane gradnje in s tem predvidene priključitve na komunalno infrastrukturo. Enako velja v primerih že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
Tožena stranka ni imela podlage za to, da pri izpodbijani prvostopenjski odločbi ni presojala, ali je tožnik že s predloženo dokumentacijo izkazal, da gre za gradnjo energetsko učinkovitega objekta, ampak je to preložila na čas po izgradnji objekta.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina parcele - zelene površine
Pri razumevanju, katere površine investitorjevega zemljišča vplivajo na višino komunalnega prispevka, je treba upoštevati naravo tega prispevka. Gre za odmero občini za stroške, ki jih ima z gradnjo komunalne opreme, zavezanec pa je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo. Ker zaradi zelenih površin na zemljišču gradnje komunalna oprema ne bo bolj ali manj obremenjena oziroma uporabljena, v tej zadevi pri odmeri ne bi smele biti upoštevane kot površine, ki služijo objektu.
komunalni prispevek - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje za odvod odpadne vode - že priključen objekt
Tožnik ne navaja, da bi bilo kanalizacijsko omrežje, na katerega je preko greznice priključen njegov objekt, last občine ali v upravljanju gospodarske javne službe. Zgolj obstoj cevovodov in odprtih jarkov, ki so jih zgradili krajani sami, pa statusa javne komunalne infrastrukture ne dokazuje.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev objekta na javno cesto - obračunsko območje komunalne opreme - stvarna pristojnost
Komunalni prispevek je tožeči stranki pravilno odmerila občina, na obračunskem območju katere se nahaja zemljišče, na katerem želi tožeča stranka graditi.
Če tožnik meni, da za začasno ureditev parkirišča ne potrebuje gradbenega dovoljenja, komunalnega prispevka, ki mu je bil odmerjen z izpodbijano odločbo, ne bo plačal - posledično mu gradbeno dovoljenje ne bo izdano.
Med strankama je sporno, ali je bil tožnikov objekt res na novo priključen na komunalno opremo, saj tožnik trdi, da je bil že pred priključitvijo na leta 2013 zgrajeno kanalizacijo priključen na javno kanalizacijsko omrežje.
Toženka je ves čas upravnega postopka navajala, da to ni mogoče, ker tako omrežje na območju, na katerem se nahaja tožnikova stavba, pred letom 2013 ni obstajalo. Negativna dejstva – torej tudi neobstoj javnega kanalizacijskega omrežja – je smiselno nemogoče dokazati, zato je v obravnavani zadevi tožnik tisti, ki bi moral dokazati obstoj javnega kanalizacijskega omrežja in da je bila njegova stavba na to omrežje priključena.
Z izdajo drugostopenjske odločbe, s katero je bilo pritožbi tožnikov ugodeno, izpodbijana odločba ne posega več v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Korist oziroma interes, ki ga je tožeča stranka zasledovala z vložitvijo tožbe, bi bil pravilna odmera komunalnega prispevka, ki bi morala temeljiti na pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja.
Zavezanec lahko v postopku priglasi (uveljavlja) znesek vlaganj v posamezno vrsto komunalne opreme, vendar pa se bo ta pobotal le s prispevkom za isto vrsto komunalne opreme in le do višine tega komunalnega prispevka.
komunalni odpadki - ravnanje s komunalnimi odpadki - cena storitve - upravna zadeva - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločanje o razmerjih, ki se nanašajo na koncesijske pogodbe, ni upravna zadeva, enako pa velja tudi za razmerja, ki so bila vzpostavljena s pogodbo o opravljanju javne gospodarske službe, zato Upravno sodišče RS o tovrstnih sporih ne more odločati v upravnem sporu.
ZPNačrt po preteku šestih mesecev od uveljavitve OPN ne dovoljuje več uporabe programa opremljanja, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo OPN. Pri tem jasno in nedvoumno zakonsko besedilo ne pušča prostora za interpretacijo, da se to pravilo nanaša le na načrtovano (in ne tudi obstoječo) komunalno opremo oziroma le na prostorske ureditve, ki so bile z OPN spremenjene, kot v odgovoru na tožbo meni toženka. Nasprotno, navedena določba celo posebej zahteva, da morajo biti v novi program opremljanja zajete tudi podlage za odmero komunalnega prispevka za vso komunalno opremo in to na območju celotne občine.
Za odmero komunalnega prispevka je bistveno, da nepremičnina sodi v obračunsko območje, na katerem se zagotavlja priključitev na to vrsto komunalne opreme oziroma njena uporaba. Obračunska območja pa se določijo tako za obstoječo kot tudi za vso predvideno novo komunalno opremo iz občinskega načrta razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
Glede na naravo stvari v obravnavanem primeru (odmera komunalnega prispevka) navedba v odločbi, da velja največ eno leto od njene pravnomočnosti, ne pomeni, da gre za odločbo z veljavnostjo za določen čas, temveč za začasno odločbo v smislu 221. člena ZUP.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga - uporaba v času uvedbe postopka veljavnega občinskega predpisa
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica vlogo za odmero komunalnega prispevka vložila 7. 6. 2004.
Prehodno določbo prvega odstavka 108. člena ZPNačrt, ki določa, da se postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po doslej veljavnih predpisih, je treba razlagati tako, da je v obravnavanem primeru pri odmeri komunalnega prispevka treba uporabiti predpise, ki so veljali na dan 7. 6. 2004 (ne glede na to, da danes ne veljajo več).
Iz odločbe o podaljšanju gradbenega dovoljenja št. 351-29/2011 z dne 1. 3. 2011, ki jo tožnica prilaga tožbi, izhaja, da se gradbeno dovoljenje št. 351-161/2008 med drugim nanaša tudi na gradnjo dovozne ceste na parceli št. 2112/1 in 2112/2, zato sodišče nima razloga za dvom v ugotovitev upravnega organa, da je bila dovozna cesta na teh dveh parcelah zgrajena po navedenem gradbenem dovoljenju.