komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - priključek na vodovod - priključek na javno cesto - indeksiranje stroškov
Zgolj dejstvo, da obstaja vodovod, vendar le primarni, kar med strankama ni sporno, samo zase ne zadostuje, saj bi moralo biti ugotovljeno, da se tožnikovi objekti lahko nanj direktno priključijo in da torej gradnja sekundarnega vodovoda, na katerega bi se priključile hiše, ta pa naprej na primarni vodovod, ni potrebna.
Za odmero pa ni relevantno, ali se tožnikova parcela lahko priključi na javno pot (cesto). Bistveno je, da ima zavezanec iz tega obračunskega območja dostop do javne ceste, ki se nahaja v istem obračunskem območju in da jo torej lahko uporablja, čeprav do nje dostopa prek zemljišč, ki niso npr. v njegovi lasti.
Objava županovega sklepa o indeksiranju stroškov je pomembna z vidika seznanitve naslovnikov, ki se jim bo odmerjal komunalni prispevek, o tem, kolikšni stroški bodo upoštevani pri izračunu. Če tega sklepa ni, pa bi moral organ pred izdajo odločbe stranko seznaniti tudi z indeksom, ki bo uporabljen (okoliščina, ki vpliva na odmero), in ji dati možnost, da se do njega opredeli.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - vlaganja investitorja - več objektov na istem zemljišču
Plačilo komunalnega prispevka je vezano na objekt, kar pomeni, da če je na zemljišču več objektov, je potrebno plačati komunalni prispevek za vsakega izmed njih, in pri odmeri komunalnega prispevka ni mogoče upoštevati plačanega komunalnega prispevka za drug objekt, ki se nahaja na istem zemljišču.
Upravni organ je upoštevaje dejstvo, da gre za stanovanjsko-poslovni objekt, torej za enoten objekt, ki stoji na dveh parcelah, kot povečano neto tlorisno površino objekta pravilno upošteval povečano neto tlorisno površino celotnega objekta in ne samo dela objekta, ki sega na drugo parcelo.
Tožnika nista izkazala, da sta zahtevo za izplačilo zamudnih obresti pri prvostopenjskem organu dejansko vložila. Zato je upravni organ po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo odločil (le) o vračilu plačanega komunalnega prispevka in ne tudi o zakonskih zamudnih obrestih.
Iz enotne in ustaljene sodne prakse izhaja, da je ravnanje toženke, ki je pri obračunu komunalnega prispevka avtomatično upoštevala celotno površino zemljiške parcele, v nasprotju z določbami ZPNačrt.
ZPNačrt člen 79, 79/3, 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 7, 7/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - razmerja med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine
Prvi odstavek 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka določa, da občina v podrobnejših merilih za odmero komunalnega prispevka lahko določi razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka, pri čemer je največje dopustno razmerje 0,3 : 0,7. Seštevek obeh deležev mora biti enak enak 1. Temu je prilagojena tudi enačba, ki naj se uporabi pri izračunu komunalnega prispevka in v kateri so prikazani vsi kriteriji, ki so relevantni za njegov izračun za posamezno komunalno opremo. Taka enačba služi preverljivosti za izračun uporabljenih podatkov, česar pa v tej zadevi uporabljeni odlok, ki naj bi že v obračunske stroške vključil razmerje med površino parcele in površino neto tlorisne površine objekta in faktor dejavnosti (v konkretnem primeru je ta za stanovanjsko stavbo enak 1), ne omogoča.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/7. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožbena novota
V tožbi zatrjevanih dejstev o obstoju javne kanalizacije, na katero naj bi bil tožničin objekt priključen že desetletja in o plačilu vseh dajatev v zvezi s tem, sodišče ne more upoštevati, saj so te navedbe in predloženi računi kot dokaz nedovoljene tožbene novote. Iz upravnega spisa namreč ni razvidno, da bi se tožnica odzvala na „poziv za izjasnitev“ z dne 29. 5. 2013, ki ji ga je toženka poslala pred izdajo izpodbijane odločbe. Iz njene pritožbe, ki se prav tako nahaja v predloženih upravnih spisih, izhaja, da teh dejstev tudi v pritožbi ni zatrjevala.
Za odmero komunalnega prispevka na podlagi sedaj veljavnih določb ZPNačrt je bistveno, ali je bil tožnici odmerjen (in plačan) komunalni prispevek v zvezi z gradnjo objekta, ki ga sedaj želi priključiti na vodovod, ne pa okoliščina neplačane priključnine.
ZPNačrt člen 76. Odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka in programov opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož člen 9, 9/4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - tlorisna površina objekta in zemljišča - stroški opremljanja - obračunski stroški
Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi občinskega odloka, ki je podrobneje določil merila za odmero komunalnega prispevka v primeru priključitve na javno kanalizacijsko omrežje. Upravni organ je podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele izračunal na podlagi evidence oz. podatkov, ki jih evidentira za potrebe odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tožeča stranka zato utemeljeno ugovarja, da pri odmeri komunalnega prispevka niso bila upoštevana določila 4. odstavka 9. člena odloka, ki določajo, da podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele občina pridobi iz projektne dokumentacije.
Občina je javno kanalizacijsko omrežje financirala tudi s pomočjo sredstev Evropske unije, zaradi česar delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom, ne more biti enak obračunskim stroškom.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Vprašanja v zvezi z dejansko izvedbo priključitve glede na namen objektov ne po določbah ZPNačrt, ne po ustaljeni upravnosodni praksi, niso predmet postopka za odmero komunalnega prispevka. Za obveznost plačila komunalnega prispevka je bistveno zgolj to, da tožnikova nepremičnina sodi v območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijo, torej v obračunsko območje za to vrsto komunalne opreme.
Upravni organ sicer pojasnjuje, da se indeksacija nanaša na obdobje od 20. 4. 2011 do 23. 4. 2013 in na znesek 7.710,29 EUR, vendar ne pojasni, kakšna je bila vrednost indeksa ali indeksov, ki jih je uporabil. Te pomanjkljivosti kljub tožnikovemu ugovoru tudi drugostopenjski organ ni odpravil. To pomeni, da sodišče ne more preizkusiti pravilnosti indeksiranja stroškov in s tem pravilnosti zneska, za katerega je toženka povečala izračunani komunalni prispevek.
Tako zakonska ureditev kot pravilnik smiselno izključujeta odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča v primerih, ko je bil objekt že pred izgradnjo komunalne opreme, za katero naj bi se odmeril komunalni prispevek, priključen na enako vrsto komunalne opreme.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - povečanje neto tlorisne površine - sprememba namembnosti - obstoječ kmetijski objekt
V zadevi ni sporno, da gre za spremembo neto tlorisne površine objekta in hkrati za spremembo namembnosti celotnega objekta iz objekta, namenjenega kmetijski dejavnosti, v poslovni objekt. Ker se po občinskem odloku komunalni prispevek za objekte, namenjene kmetijski dejavnosti, ne odmerja, je pravilno stališče toženke, da je teoretična višina komunalnega prispevka pred spremembo enaka nič, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru komunalni prispevek enak teoretični višini komunalnega prispevka po spremembi.
Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka ni nosilec gospodinjstva, kot navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi, ampak je to v skladu z 80. členom ZPNačrt lastnik objekta. Enota, od katere se plačuje komunalni prispevek, torej ni gospodinjstvo, ampak objekt, ki se priključuje.
V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za odmero komunalnega prispevka v zvezi z gradnjo novega stanovanjskega objekta. V zadevi namreč ni sporno, da se načrtovana stanovanjska stavba gradi na drugem mestu parcele (njenem severnem delu), kot stojita objekta, ki sta v PGD predvidena za rušenje (obstoječe gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša na južnem delu parcele). Prav tako ni sporno, da je sicer na istem zemljišču v preteklosti stal še tretji objekt – stanovanjska hiša, ki je bila porušena in se nanjo predloženi PGD ne nanaša.
Odlok o Novem mestu določa pogoje, pod katerimi lahko investitor, ki pridobiva gradbeno dovoljenje za novogradnjo, uveljavlja vlaganja v izgradnjo javne komunalne opreme. S tem v zvezi pa je utemeljen tožničin očitek, da v postopku ni bila seznanjena z možnostjo uveljavljanja olajšav.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje komunalne opremljenosti - priključitev na javno kanalizacijo - ekvivalent komunalnega prispevka
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje brez dvoma pomeni izboljšanje komunalne opremljenosti, zato obstoji ustrezna podlaga za odmero komunalnega prispevka, v skladu z zakonskimi določbami pa je tudi, da sta tožnika nosila stroške za izgradnjo hišnega priključka.
Upravnopravno upravičenje do graditve objekta, na katerega se nanaša gradbeno dovoljenje (in plačani komunalni prispevek), po določbah četrtega odstavka 73. člena ZGO-1 do določene mere sicer res „sledi“ civilnopravni pravici graditi na zemljišču nameravane gradnje, vendar ne tako, da bi na podlagi civilnopravnega posla prišlo tudi do avtomatičnega prenosa upravnopravnih upravičenj oziroma statusa investitorja. Zakonske določbe se namreč nanašajo zgolj na možnost izdaje spremenjenega gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je za prenos statusa investitorja še vedno potrebna izdaja upravne odločbe, čeprav pod poenostavljenimi pogoji.
ZPNačrt člen 77. Odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka in program opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož člen 9.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka - pridobitev podatkov iz projektne dokumentacije - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka pri odmeri komunalnega prispevka ni upoštevala določil 4. točke 9. člena občinskega odloka, ki govori o tem, da podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele občina pridobi iz projektne dokumentacije. Omenjeni način za izračunavanje komunalnega prispevka oziroma za pridobivanje podatkov, relevantnih za komunalni prispevek, je odlok označil za primarnega. V primeru tožnikov pa ta način obračunavanja ni bil uporabljen. Tožena stranka bi morala izvesti ugotovitveni postopek, iz katerega bi lahko ugotovila površine, ki so relevantne za komunalni prispevek, v kolikor se površina ne bi skladala z uradnimi evidencami, bi lahko te podatke dopolnila. Ne more pa občina sama spregledati omenjenega načina izračunavanja komunalnega prispevka, ki ga je sama določila kot primarnega.
Čeprav je bil komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za isti objekt leta 2007 že plačan, pravice, ki bi mu v tistem času šle zaradi plačanega prispevka (priključitev objekta in uporaba občinske komunalne opreme – npr. uporaba vodovodnega omrežja, cest s pločniki, hidrantnega omrežja – prvi odstavek 71. člena ZPNačrt), očitno niso bile konzumirane. V tem primeru je imel takratni investitor možnost zahtevati vračilo plačanega komunalnega prispevka.