Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa. Slednje pomeni, da morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako iz načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti oziroma javnosti. Izvajalec javno zasebnega partnerstva mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, ki je celo po presoji organa zahtevala dodatno pojasnjevanje ter dopolnitev ponudb, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, ne predstavlja izbire izvajalca javno zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku. S takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Organ bi moral razpis razveljaviti in ga ponoviti ter pri tem določiti bolj jasna in natančna merila za izbiro, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku že po končanem postopku izbora, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je potrebno odpraviti.
Organ je pri svoji odločitvi upošteval drugačno merilo, kot ga je opredelil v svoji zahtevi. Zagrešil je kršitev pravil postopka, ko je kot razlog, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje narekoval sprejeto odločitev, upošteval razlog oziroma merilo, s katerim prej stranke niso bile seznanjene.
obveznost priklopa na javno kanalizacijo - priključitev na javno kanalizacijo
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je na območju, kjer se nahaja tožnikov objekt, javna kanalizacija zgrajena od leta 2010, da tožnikov objekt nanjo ni priključen in da za odvajanje komunalnih odpadnih vod uporablja greznico. Ugotovljeno je bilo, da dolžina obravnavanega priključka ne presega 50 m na PE oziroma na prebivalca in da je odvajanje odpadnih vod iz pritličja tožnikovega objekta možno brez naprav za prečrpavanje. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik po izgradnji javne kanalizacije z obvestilom izvajalca pozvan, da se v šestih mesecih od prejema obvestila na javno kanalizacijo priključi, česar ni storil. Tem ugotovitvam tožnik ne nasprotuje, zato je po presoji sodišča izpodbijana odločba zakonita in utemeljena.
ZPNačrt člen 79, 79/6. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3, 238, 238/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Tožniku v postopku na prvi stopnji glede pravno pomembnega dejstva ni bila dana možnost, da se o njem izjavi in ga dokaže, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Zato bi moral drugostopenjski organ bodisi sam dopolniti postopek, bodisi prvostopenjsko odločbo odpraviti in zadevo vrniti upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.
Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila nedvomno premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa, v katerem morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, ki se mora v tovrstnih postopkih upoštevati, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti (preglednosti) oziroma javnosti, kar kot osnovna načela opredeljuje tudi ZJZP. Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora biti namreč izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Tako očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen ZJZP. Po taki ugotovitvi bi moral organ razpis razveljaviti in ga ponoviti, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je treba odpraviti.
Očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen ZJZP. Po taki ugotovitvi bi moral prvostopenjski organ razpis razveljaviti in ga ponoviti, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je treba odpraviti.
V zahtevi za dopolnitev in pojasnitev ponudbe z dne 8. 10. 2012 je prvostopenjski organ še pojasnil, da bo kot merilo za izbor najugodnejšega ponudnika upošteval seštevek stroškov vseh treh ponujenih cen v celotnem predvidenem obdobju trajanja koncesijskega razmerja, tj. predvidoma za obdobje 2013-2027, iz odločbe pa izhaja, da je upošteval le ceno storitve za 2013, ne pa za celotno obdobje, kar pomeni, da je pri svoji odločitvi upošteval drugačno merilo, kot ga je opredelil v svoji zahtevi in tudi s tem zagrešil kršitev pravil postopka, ko je kot razlog, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje narekoval sprejeto odločitev, upošteval razlog oziroma merilo, s katerim prej stranke niso bile seznanjene.
Gradbeno dovoljenje z dne 5. 2. 2009 je tako v času vložitve zahteve za vračilo plačanega komunalnega prispevka (2. 11. 2012), kot v času odločanja organa prve stopnje (27. 11. 2012), še veljalo. Pogoj za vračilo komunalnega prispevka iz desetega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki je v primeru izdaje gradbenega dovoljenja njegova neveljavnost, v času odločanja zato še ni bil izpolnjen, zahteva tožnice pa je bila preuranjena. V zakonu pa ni podlage, da bi bila lahko podlaga za vračilo plačanega komunalnega prispevka tudi izjava investitorjev, da odstopajo od gradnje, kar zmotno meni tožnica.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izgradnja komunalne opreme brez programa opremljanja - zastaranje odmere komunalnega prispevka
V ZPNačrt rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni določen. Takega roka ne določa niti ZUP, kar pomeni, da zakon ne omejuje roka, v katerem je treba izdati odmerno odločbo, zaradi česar upravičenje občine do njene izdaje ne more zastarati.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 80. ZUP člen 242, 242/1, 243, 243/1, 243/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nadomestna odločba - priključitev na komunalno opremo - reformatio in peius
Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini, zato za odmero samo po sebi ni pomembno, ali je tožnik pridobil soglasje za priklop na javno kanalizacijo že pred izdajo prve odločbe o komunalnem prispevku.
Kolikor iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik meni, da je toženka z izpodbijano odločbo svojo prejšnjo odločitev spremenila v njegovo škodo (reformatio in peius), sodišče dodaja, da za to ni nobenih ovir, saj je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dopolnjenega ugotovitvenega postopka in drugačnega dejanskega stanja.
Roki za izgradnjo predvidenega kanalizacijskega omrežja, za katerega je bil tožnici odmerjen komunalni prispevek, v občinskem odloku niso navedeni, niti ni razvidno, da gre za komunalno opremo, katere gradnja je predvidena v proračunu občine v tekočem ali naslednjem letu. Kaj takega ne izhaja niti iz izpodbijane odločbe. Odlok v 2. členu sicer navaja, da je program opremljanja podlaga za odmero komunalnega prispevka za obstoječo in predvideno komunalno opremo v tem in naslednjem letu, vendar ne ta niti nobena od nadaljnjih določb ne določa rokov za njihovo izgradnjo, niti iz njih ne izhaja, da ima "predvidena" komunalna oprema zagotovilo v občinskem proračunu. Odlok v tem delu nima zahtevane vsebine, kar pomeni, da občina za še nezgrajeno kanalizacijsko omrežje komunalnega prispevka ne more odmeriti.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - že zgrajen objekt - legalizacija objekta
Komunalni prispevek je treba plačati tudi v primeru že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane na podlagi odločbe o njegovi odmeri in ne z izdajo gradbenega dovoljenja. Zato so tožnikovi ugovori v smeri, da bi bilo treba uporabiti predpis, ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja, neutemeljeni.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - potrdilo o plačilu komunalnega prispevka - civilnopravni spor med občino in investitorjem
Z izdanim potrdilom o plačilu je toženka priznala izpolnitev obveznosti plačila komunalnega prispevka in s tem njenega prenehanja. Zato zaradi kasneje nastalih dejstev v pogodbenih odnosih med investitorjema (razveljavitev gradbene pogodbe z dne 10. 11. 2010, do katere je prišlo 20. 9. 2011 s prodajno pogodbo, torej po izdaji potrdila o plačilu in izdaji gradbenega dovoljenja), toženka ne more šteti, da komunalni prispevek ni bil poravnan. Če meni, da je tožnik zaradi stanja, nastalega s kasnejšo prodajno pogodbo, dolžan karkoli plačati oziroma ji vrniti (to je znesek komunalnega prispevka iz ugotovitvene odločbe, ki se je po gradbeni pogodbi štel kot vložek občine v investicijo), to ne more biti predmet obravnavanega upravnega postopka, ampak se lahko rešuje le v civilnem sodnem postopku.
ZPNačrt člen 82, 82/3. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč člen 11, 11/4, 14. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 6, 6/5.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta
V izračunu komunalnega prispevka je treba upoštevati le obračunske stroške za posamezno vrsto komunalne opreme.
Pooblastilo iz tretjega odstavka 82. člena ZPNačrt, da lahko občina predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, v konkretnem primeru pomeni, da občina v svojem predpisu določi le deleža, ki se nato upoštevata pri izračunu v vsakem konkretnem primeru posebej, ne pa da omenjena deleža vračuna oziroma upošteva že pri določanju katerega od drugih elementov za izračun.
Tožnik, ki je v letu 2003 na podlagi odločbe o oprostitvi plačila komunalnega prispevka sicer pridobil pravico do priključitev objekta na komunalno javno infrastrukturo, te pravice zaradi neizdanega gradbenega dovoljenja ni izkoristil. Položaj je torej drugačen kot v primeru, ko bi občina ponovno odmerila komunalni prispevek za obstoječi oziroma zgrajeni objekt, za katerega je investitor plačal komunalni prispevek.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - vlaganja investitorja - komunalna oprema - dostop do omrežja - odmera za dostop do javne ceste - načelo zaslišanja stranke
ZUP ne določa, v kakšni obliki oziroma s katerim procesnim dejanjem je treba stranki omogočiti izjavo, tako upravna kot upravno-sodna praksa pa sta praktično brez izjeme sprejeli stališče, da je to mogoče storiti s pisno komunikacijo s stranko. V obravnavani zadevi iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je med toženko in tožničinim pooblaščenem po elektronski pošti potekala korespondenca o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Po presoji sodišča je bilo s tem tožničinemu pooblaščencu na ustrezen način omogočeno, da se o teh dejstvih in okoliščinah izjasni, zgolj to, da pred izdajo drugostopenjske odločbe ni prišlo do „pogovora“, kot to navaja tožnica, pa ne pomeni prej navedene bistvene kršitve pravil upravnega postopka.
Vlaganja se upoštevajo glede na prispevani znesek, ne pa morda v odstotku izpolnitve obveznosti v času, ko je bil ta znesek plačan.
Omrežje, za katero se odmeri komunalni prispevek, ne zajema nujno tudi neposrednega priključka na objekt zavezanca. Zavezanec namreč lahko do cestnega omrežja, katerega uporaba mu je zagotovljena na podlagi plačila komunalnega prispevka, dostopa tudi po zemljišču v zasebni lasti, kar ne vpliva na plačilo komunalnega prispevka.
ZPNačrt člen 78, 78/4, 79. Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Šempeter-Vrtojba člen 4, 4/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - odmera za dostop do javne ceste - sekundarno cestno omrežje
Objekt ni opremljen s sekundarnim cestnim omrežjem le, kolikor mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega cestnega omrežja.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - že plačan komunalni prispevek - nov postopek za izdajo gradbenega dovoljenja
Čeprav je tožnik v letu 2003 plačal komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za isti objekt, je dejstvo, da gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, zato tožnik pravic, ki bi mu v tistem času šle zaradi plačanega prispevka (priključitev objekta in uporaba občinske komunalne opreme – npr. uporaba cest, javnih površin v občini), ni konzumiral. V tem primeru je imel možnost zahtevati vračilo plačanega komunalnega prispevka.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode člen 5, 5/2.
inšpekcijski ukrep - čiščenje komunalnih odpadnih voda - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - inšpekcijski zavezanec
Zavezanec za priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje je lastnik stavbe, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Dejstvo, da je v teku postopek za vzpostavitev etažne lastnine, na izrek inšpekcijskega ukrepa ne more vplivati.
Zaradi gradnje novega objekta, kot je to v obravnavanem primeru, je mogoče odmeriti komunalni prispevek, če občina ni zagotovila gradnje kompletne komunalne opreme, s katero bi bila po mnenju investitorja šele zagotovljena opremljenost stavbnega zemljišča. V tem primeru mora namreč investitor, ki kljub temu želi graditi, na drug način zagotoviti minimalno komunalno oskrbo objekta v skladu z določbami prostorskega izvedbenega akta. Če to ni mogoče in zaradi tega gradbeno dovoljenje ni izdano, pa je upravičen do vračila morebiti že plačanega denarnega prispevka.
Občina ni upravičena do komunalnega prispevka za električno omrežje, saj ne gre za omrežje, katerega gradnjo bi zagotavljala sama.