Odlok o višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje Občine Lendava člen 2.
javna infrastruktura - priključitev na kanalizacijsko omrežje - prispevek za priključitev na kanalizacijsko omrežje - zavezanec za plačilo prispevka
Tožnico je kot solastnico zemljišča in objekta, ki se priključuje na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje, občinska uprava pravilno štela za zavezanko za plačilo sorazmernega dela prispevka, ki ji je bil po uradni dolžnosti v plačilo naložen z izpodbijano odločbo.
Okoliščina, da je tožnica zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja, ne pomeni, da se lahko komunalni prispevek odmerja za celoten objekt, saj bi to pomenilo, da se za del objekta, ki se ne spreminja, odmerja ponovno. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti okoliščina, da je bila investitorka za objekt pred spremembo oproščena plačila komunalnega prispevka in da veljavni predpisi oprostitve ne določajo več.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/8, 80. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 242, 242/1, 243, 243/1, 243/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nadomestna odločba - rok za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - pravni interese za tožbo v upravnem sporu
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe kot iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bil tožniku z odločbo z dne 29. 9. 2008 odmerjen komunalni prispevek za stanovanjski objekt na naslovu A., da se je zoper to odločbo pritožil in da je tožnikova pripomba glede števila zavezancev upravičena in zato upoštevana v novi odločbi. V zvezi s tem prvostopenjski organ v obrazložitvi navaja, da je v ZK navedenih več lastnikov, zato se vsakemu lastniku izda odločba v sorazmerju njihovih lastniških deležev. To pomeni, da organ nadomestne določbe ni izdal na podlagi 242. člena ZUP, kot to navaja v uvodu izpodbijane odločbe, temveč na podlagi tretjega odstavka 243. člena ZUP.
V ZPNačrt rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni določen. Takega roka ne določa niti ZUP, kar pomeni, da zakon ne omejuje roka, v katerem je treba izdati odmerno odločbo, zaradi česar upravičenje občine do njene izdaje zaradi zastaranja ne more prenehati.
Tudi če je bilo tožniku omogočeno, da je že pred plačilom komunalnega prispevka začel uporabljati komunalno opremo, njegova obveznost, da prispeva k stroškom za gradnjo komunalne opreme v občini, ni avtomatično prenehala.
Sodišče se strinja s tožnikom, da preračun stroškov na enoto mere za obstoječe primarno kanalizacijsko omrežje v 10. členu Odloka za Primskovo ni enak istovrstnim stroškom za kanalizacijo v 10. členu Odloka za MOK. Vendar tožnik za uveljavljanje tega ugovora nima pravnega interesa, saj znaša po Odloku za Primskovo preračunan strošek za obstoječo primarno kanalizacijsko omrežje 5,99 EUR/m2 parcele in 12,97 EUR/m2 neto tlorisne površine, po Odloku za MOK pa sta navedena preračunana stroška za primarno kanalizacijo v vseh obračunskih območjih občine višja, in sicer znašata 7,42 EUR/m2 parcele in 16,05 EUR/m2 neto tlorisne površine.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - rok za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - pravna podlaga - načelo zakonitosti
V ZPNačrt rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni določen. Takega roka ne določa niti ZUP, kar pomeni, da zakon ne omejuje roka, v katerem je treba izdati odmerno odločbo, zaradi česar upravičenje občine do njene izdaje zaradi zastaranja ne more prenehati.
Tudi če je bilo tožniku omogočeno, da je že pred plačilom komunalnega prispevka začel uporabljati komunalno opremo, njegova obveznost, da prispeva k stroškom za gradnjo komunalne opreme v občini, ni avtomatično prenehala.
Uporabiti je treba tisti predpis, ki velja v času odločanja.
Na podlagi vložene pritožbe bi bila pritožniku lahko izdana nadomestna odločba ob upoštevanju njegovega manjšega lastniškega deleža, medtem ko je izpodbijana odločba z vidika tožnice prva odločba, s katero ji je upravni organ odmeril in naložil dolžnost plačila komunalnega prispevka zaradi novo zgrajene komunalne opreme.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/8, 80. ZUP člen 242, 242/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nadomestna odločba - rok za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo
Prvostopenjski organ se v obrazložitvi odločbe sklicuje na lastniško stanje, ki da izhaja iz ZK in je razlog za izdajo nadomestne odločbe. Vendar pa sodišče na podlagi predloženih spisov ugotavlja, da je bila tožniku že v prvi odločbi izdana odločba za očitno isto nepremičnino.
V ZPNačrt rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni določen. Takega roka ne določa niti ZUP, kar pomeni, da zakon ne omejuje roka, v katerem je treba izdati odmerno odločbo, zaradi česar upravičenje občine do njene izdaje zaradi zastaranja ne more prenehati.
Tudi če je bilo tožniku omogočeno, da je že pred plačilom komunalnega prispevka začel uporabljati komunalno opremo, njegova obveznost, da prispeva k stroškom za gradnjo komunalne opreme v občini, ni avtomatično prenehala.
ZPNačrt člen 71, 71/1, 72, 72/1, 77, 77/1, 82, 82/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna opremljenost - električno omrežje - neto tlorisna površina - podatek o neto tlorisni površini - zgrajen manjši objekt
Za odmero komunalnega prispevka ni zahtevano, da mora biti stavbno zemljišče opremljeno v celoti z vsemi vrstami komunalne opreme, to je v obsegu, na podlagi katerega je mogoče šteti stavbno zemljišče za opremljeno v smislu prvega odstavka 72. člena ZPNačrt. Na dopustnost izdaje izpodbijane odločbe ne vpliva okoliščina, ki med strankama ni sporna, da na tem območju ni zgrajeno niti elektro omrežje. Kot je sodišče pojasnilo že v sodbi I U 1315/2009 v zvezi s takratnim tožničinim ugovorom, da občina ni upravičena do komunalnega prispevka za električno omrežje, ne gre za omrežje, katerega gradnjo bi zagotavljala občina, zato zanj ne more odmeriti komunalnega prispevka.
Izdano uporabno dovoljenje pomeni konzumirano pravico, ki jo investitorju daje gradbeno dovoljenje. Če je bila ta udejanjena v manjšem obsegu, to ne pomeni, da bo tožnica v prihodnosti lahko zakonito nadaljevala z gradnjo na podlagi starega gradbenega dovoljenja, ampak bo morala za gradnjo pridobiti novo dovoljenje. Sodišče zato meni, da če je bilo v konkretnem primeru uporabno dovoljenje res izdano za manjši objekt, kot je bil predviden v gradbenem dovoljenju, ni ovire za odmero komunalnega prispevka od manjše neto tlorisne površine objekta, upoštevajoč tudi to, da naj bi odmerjeni komunalni prispevek na podlagi meril, uporabljenih pri izračunu, odražal obseg, v katerem tožničina nepremičnina obremenjuje komunalno infrastrukturo.
ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 79, 79/7. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča - gradbena parcela - neto tlorisna površina objekta
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Glede ugotavljanja neto tlorisne površine za obstoječe stavbe, ko se komunalni prispevek odmerja po uradni dolžnosti zaradi izboljšanja komunalne opremljenosti zemljišča, lahko upravni organ v takem primeru uporabi podatke iz katastra stavb. Vanj se po 5. točki prvega odstavka 73. člena ZEN vpisuje tudi površina stavbe, ki se po prvem odstavku 78. člena določi kot neto tlorisna površina v skladu z veljavnim standardom za izračunavanje površin stavb.
ZPNačrt člen 80, 82, 82/2. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 6, 6/7.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - gradnja skladišča na asfaltirani površini
Hkratni obstoj gradbeno inženirskega objekta in stavbe na istem mestu smiselno ni mogoč, kar pomeni, da gradnje stavbe na mestu gradbenega inženirskega objekta v nobenem pogledu ni mogoče obravnavati zgolj kot spremembo tega objekta.
ZGO-1 člen 49b. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo člen 2, 2/13, 22, 22/1.
soglasje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - odvajanje komunalnih odpadnih voda - padavinska odpadna voda
Izvajalec je dolžan zagotavljati obratovanje javne kanalizacije v okviru razpoložljivih zmogljivosti, zato soglasja za priključitev ni mogoče izdati tedaj, če bi nadaljnje obremenjevanje javne kanalizacije s priključevanjem stavb preseglo te zmogljivosti.
Padavinska odpadna voda postane komunalna z uporabo pri opravilih v gospodinjstvu.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - povečanje neto tlorisne površine - površina izkoriščenega podstrešja
Iz predloženega projekta je jasno razvidno, da je etažnost obstoječega objekta K+P+N+mansarda, s posegom pa bo nastal objekt etažnosti K+P+1+podstrešje. Iz istega dela projekta je tudi razvidno, da se bo podstrešje nadvišalo s predvidenim hidravličnim dvigom obstoječega ostrešja in se obstoječi zidovi nadzidajo za 120 cm in s tem zviša kolenčni zid. Navedeno ne kaže na nadzidavo v smislu pridobitve nove etaže, ampak le na zvišanje že obstoječe.
Iz tehnične dokumentacije, ki je sestavni del izdanega gradbenega dovoljenja, izhaja, da funkcionalno zemljišče obsega celotno površino parcele št. 62 in del parcele št. 341 ter obsega površino 600 m2. Toženka je navedeno površino pravilno upoštevala pri izračunu komunalnega prispevka kot parcelo objekta.
Na odmero komunalnega prispevka ne vpliva dejstvo, ali se objekt dejansko uporablja, ali ne, in v kolikšni meri, zato na drugačno odločitev tudi ne more vplivati tožbeni ugovor, da tožnika dejansko uporabljata samo pritličje, pa še to samo občasno.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - reformatio in peius
Toženka je upravičena zaračunati komunalni prispevek zavezancu za njegovo plačilo, to je vsakokratnemu investitorju objekta. Če te svoje pravice ne more udejaniti iz razlogov, ki so na njeni strani (v obravnavani zadevi zaradi nesprejetega programa opremljanja po določbah ZUreP-1), je podana dejanska ovira za odmero, ne more pa ta okoliščina imeti za posledico ugotovitve, da ne obstoji dolžnost plačila, saj bi bilo to v nasprotju z zakonom.
Izid zadnjega ponovljenega postopka v obravnavani zadevi, ki je tudi predmet tega upravnega spora, za tožnico ni manj ugoden od prejšnjih zato, ker bi bila odločitev spremenjena v njeno škodo, temveč zato, ker je med odločanjem prišlo do spremembe pravne podlage.
ZUP člen 135, 135/4, 243, 243/3. ZPNačrt člen 79, 79/1, 80.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nadomestna odločba - odmera za drug objekt - priključitev na komunalno opremo
Prvostopenjski organ bi v obravnavanem primeru, potem ko je na podlagi vložene pritožbe ugotovil, da je tožnik lastnik druge nepremičnine v naselju Primskovo sever (stavbe na naslovu A. in ne na B.), lahko tožnikovi pritožbi ugodil le na način, da bi prvo odločbo odpravil, postopek, ki je tekel po uradni dolžnosti, pa ustavil, saj je bilo ugotovljeno, da ni pogojev za vodenje postopka za odmero komunalnega prispevka tožniku v zvezi s stavbo na B. Glede komunalnega prispevka za stavbo na zemljišču parc. št. 233/12 in 233/7 k.o. … pa bi moral izdati novo odločbo, a ne kot nadomestno v smislu pooblastil, ki jih daje ZUP prvostopenjskemu organu po prejemu pritožbe.
Za odmero komunalnega prispevka samo po sebi ni pomembno, ali je bilo lastniku omogočeno, da se je njegov objekt že pred plačilom komunalnega prispevka priključil na kanalizacijsko omrežje.
Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini, zato za odmero samo po sebi ni pomembno, ali je bilo tožnici omogočeno, da se je njen objekt že pred plačilom komunalnega prispevka priključil na kanalizacijsko omrežje.
Na podlagi vložene pritožbe je bila lahko pritožniku izdana nadomestna odločba ob upoštevanju njegovega manjšega lastniškega deleža, medtem ko je izpodbijana odločba z vidika tožnice prva odločba, s katero ji je upravni organ odmeril in naložil dolžnost plačila komunalnega prispevka zaradi novo zgrajene komunalne opreme. To pomeni, da je upravni organ v obravnavanem primeru nepravilno uporabil določbe 243. člena ZUP, to pa bi lahko vplivalo na odločitev v zadevi glede presoje, na podlagi katerega predpisa, veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe, bi moral biti tožnici odmerjen komunalni prispevek.
Sodišče ne sprejema razlogovanja tožeče stranke, da se je tožena stranka s tem, ko ni sprejela ustreznih podzakonskih aktov za odmero komunalnega prispevka, odpovedala plačilu te dajatve. Nesprejetje podzakonskih predpisov je lahko le okoliščina, ki vpliva na odmero oziroma na ugotavljanje višine komunalnega prispevka, ne pa tudi na dolžnost njegovega plačila.
Ne ZPNačrt, ne Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljiščih ne predpisujeta najnižjih ali najvišjih stroškov opremljanja, oziroma teh stroškov ne vežeta na pavšalne vrednosti na ravni države, ki izhajajo iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovni povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme. Zgolj iz višine teh stroškov, kot je določena z Odlokom, zato ni mogoče sklepati o morebitni arbitrarnosti ali nezakonitosti Odloka.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - program opremljanja - pogodba o opremljanju - obračunski stroški
Šteje se, da je stavbno zemljišče opremljeno s tisto vrsto komunalne opreme v obračunskem območju, na katero je mogoče izvesti priključke in tisto, ki jo je mogoče uporabiti.
Če občina nima programa opremljanja za komunalno infrastrukturo, za katero sklepa pogodbo o opremljanju, za to komunalno opremo tudi ne more odmerjati komunalnega prispevka. Ali bosta občina in investitor sklenila pogodbo o opremljanju, pa je odvisno od soglasja njunih volj.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - porušenje obstoječega objekta - gradnja na drugi lokaciji
Morebitnega plačila komunalnega prispevka za komunalno opremljenost enega stavbnega zemljišča ni mogoče upoštevati pri odmeri obveznosti plačila komunalnega prispevka za komunalno opremljenost drugega zemljišča.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka - rok za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa - spor polne jurisdikcije
V zadevi ni sporno, da toženka v obravnavani zadevi po odpravi svoje prejšnje odločbe v ponovljenem postopku ni izdala nove odločbe v 30-dnevnem roku iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1. Razlogi za neizdajo nove odločbe o odmeri komunalnega prispevka pa niso utemeljeni.
Tožnika sta sicer predlagala, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije in samo odmeri komunalni prispevek, toženki pa naloži vračilo preveč plačanega komunalnega prispevka na podlagi v prejšnjem sporu odpravljene odločbe. Vendar v obravnavani zadevi ni razlogov za prevzem upravnega odločanja.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - povečanje neto tlorisne površine - površina stavbnega zemljišča
Prvostopenjski upravni organ je pri izračunu komunalnega prispevka za rekonstrukcijo stanovanjske hiše pri obstoječi hiši upošteval površino 3.496,00 m2, tj. celotno površino nepremičnine, pri izračunu komunalnega prispevka za stanovanjsko hišo po rekonstrukciji pa le 3.109,02 m2. Pri izračunu komunalnega prispevka za garažo je upošteval 386,98 m2 površine zemljišča. Seštevek površine, upoštevane za stanovanjsko hišo po rekonstrukciji, in površine za garažo sicer znaša celotno površino navedene nepremičnine, vendar iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj je organ upošteval navedeni površini.