komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - prekluzija dokazov - predpis, veljaven v času odločanja - rok za ugovor o nepristojnosti - ugovor o nepristojnosti - uveljavljanje bistvenih kršitev postopka
Pravilno je stališče toženke, da je zahteva tožnice za vračilo komunalnega prispevka vložena prepozno, to je več kot pet let po prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja, zato bi bila odločitev toženke, da se zahtevek zavrne (in ne zavrže, saj gre za vsebinsko presojo utemeljenosti zahteve za vračilo komunalnega prispevka), utemeljena že iz tega razloga.
Ker pa je tožnica vsaj v delu objekta izvajala manjša gradbena dela, zaobsežena v gradbenem dovoljenju, je s tem z začetkom gradnje upravičenje do gradnje konzumirano, zato vračilo komunalnega prispevka ni več mogoče in je zato pravilno zahtevek tožnice (tudi iz tega razloga) zavrnila.
inšpekcijsko nadzorstvo - obvezen priklop na javno kanalizacijo - obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - priklop na izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje
Navedbe tožnice v tožbi, da je občina razširila asfaltirala cesto, ki sega na njeno zemljišče in odpeljala tovornjak zemlje, v konkretnem inšpekcijskem postopku niso relevantni. Pravilen je zaključek tožene stranke, da tožnica s tem, ko se ni priključila na kanalizacijo, postopa v nasprotju s predpisi, zato mora navedeno nepravilnost odpraviti v postavljenem roku, sicer se lahko kaznuje z globo (38. člen ZIN).
inšpekcijski postopek - upravni spor - dopustnost - pravni interes
Tožeča stranka je po izdaji izpodbijanega upravnega akta odstranila KČN in s tem preprečila odvajanje komunalne odpadne vode v ponikanje. To pomeni, da do prisilne izvršitve naložene ji obveznosti ne more (več) priti, tožeča stranka jo je izpolnila že prostovoljno.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izgradnja nove komunalne opreme - pogoji za odmero komunalnega prispevka
Občina je z nakupom solastniškega deleža tožnikov na vodovodu ustvarila situacijo, kot jo predvideva 156. člen ZUreP-2, in je potrebno od nakupa dalje šteti njo kot graditeljico vodovoda. Pri tem vir, ki ga je občina uporabila za financiranje komunalne opreme, ne vpliva na obveznost plačila komunalnega prispevka.
inšpekcijski ukrep - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zavrnitev predloga
Tožbenemu očitku, da se v izpodbijani odločbi navaja le predpise, ki prvostopenjskemu organu dajejo splošno pristojnost za izdajanje odločb v upravnem postopku, po presoji sodišča ni mogoče pritrditi. Stvarna pristojnost kaže na delovno področje organov ter obstaja v pravici in dolžnosti organov, da na določenem delovnem področju opravljajo z zakonom ali drugim predpisom določene naloge.
Določba Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto ne more omejiti dokazov, s katerimi naj bi bilo izključno mogoče dokazati vlaganja v komunalno opremo. Ne glede na to, pa sodišče sodi, da izjave ni mogoče upoštevati kot relevantno dokazilo o tožnikovih vlaganjih v komunalno opremo. Iz izjave namreč izhaja, da naj bi se dela opravljala pred letom 2000, kar se po Odloku ne upošteva. Poleg tega pa ta izjava tudi ne dokazuje, kakšen znesek naj bi prispeval tožnik, saj le posplošeno navaja, da so tožnik in ostalo krajani cesto od vasi do njihovih bivališč sanirali sami.
komunalni prispevek - pravnomočna odločba - ponovno odločanje o isti stvari - stroški upravnega postopka - kriterij uspeha v postopku
Toženka je z izpodbijano odločbo ponovno v celoti odločala o tožnikovi pritožbi zoper odločbo z dne 26. 4. 2019, s 1., 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe (ki so identične 1., 2. in 4. točki izreka odločbe z dne 9. 10. 2019) pa je tako ponovno odločala o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Toženka je s tem kršila prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem), kot izhaja iz 158. člena Ustave ter četrtega odstavka 225. člena ZUP.
Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi, kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje. Drugi odstavek 118. člena ZUP, po katerem drugostopenjski organ odloči o stroških postopka, če zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, namreč za odločanje o stroških ne določa drugačnih pravil, kot pri takem odločanju veljajo na prvi stopnji (prvi odstavek 113. člena ZUP). Glede na opisano ureditev pa ZUP ne daje tudi nobene podlage za stališče, da je stranka upravičena do povračila stroškov, do katerih je prišlo zato, ker je bila prvotna odločitev upravnega organa nepravilna, oziroma po načelu uspeha v postopku. Ravnanje toženke, ki tožniku priglašenih stroškov postopka (stroškov za pravno zastopanje) ni priznala (in je odločila, da tožnik te trpi sam), je bilo po presoji sodišča pravilno in zakonito.
ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-5, 214/1-6, 237, 237/2, 237/2-7. ZUreP-2 člen 222, 222/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - rok za izdajo odmerne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Razlogi za sprejeto odločitev morajo biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. To pomeni, da bi toženka morala že v upravnem postopku, in sicer vsaj na drugi stopnji, odgovoriti tudi na vse pravno pomembne strankine ugovore, postavljene v upravnem postopku, vključno v pritožbi, saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. ter 25. člena Ustave. Z odgovorom na tožbo zato ni mogoče dopolnjevat iz razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani (oziroma v tem primeru vsaj drugostopenjski akt), saj bi bila sicer tožniku odvzeta pravica do učinkovitega sodnega varstva.
Toženka pravilno ni upoštevala Pravilnika pri odmeri komunalnega prispevka tožnici. S tem, ko je prenehal veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mirna Peč (UL RS, št. 47/12), je namreč prenehal veljati tudi Pravilnik, ki je bil sprejet na njegovi podlagi. Pravilnik bi naprej veljal le, če bi bila njegova veljavnost na podlagi novega predpisa - v tem primeru Odloka o programu opremljanja - izrecno podaljšana (npr. do sprejema novega ustreznega podzakonskega predpisa ali za določeno drugo časovno obdobje).
Občine smejo predpisati oprostitve plačila komunalnega prispevka le v primerih, ko gre za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, in ne v primerih, ko gre za plačilo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
Če bi toženka pri izdaji izpodbijane odločbe kot veljaven predpis upoštevala (tudi) Pravilnik (in na njegovi podlagi priznala tožnici olajšave), bi odločila v nasprotju z 227. členom ZUreP-2, torej v nasprotju z zakonom, in Ustavo.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje komunalne opremljenosti - rok za izdajo odmerne odločbe
Ob nespornem dejstvu, tj. času priklopa tožničinega na kanalizacijsko omrežje v februarju oziroma marcu 2013, ni mogoče šteti, da je bila odmera komunalnega prispevka za priklop na to vrsto komunalne opreme (zaradi izboljšanja komunalne opremljenosti) z izpodbijano odločbo (izdano dne 18. 5. 2021) opravljena v razumnem času od trenutka zakonitega priklopa. Od trenutka priklopa do izdaje izpodbijane odločbe je namreč poteklo že več kot 8 let.
Ker gre za namensko javno dajatev, namenjeno izgradnji oziroma izboljšanju komunalne opremljenosti zemljišča, sodišče glede na pretečen čas od trenutka priklopa do izdaje odmerne odločbe sodi, da ni (več) podane vzročne zveze med izgradnjo oziroma izboljšanjem komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča in posledično podlagi za odmero komunalnega prispevka kot enemu izmed finančnih virov za točno to izgradnjo oziroma za izboljšanje komunalne opremljenosti zemljišča z javnim kanalizacijskim omrežjem.
Iz določbe 218. člena ZUreP-2 izhaja, da mora občina za primer odmere komunalnega prispevka zaradi obremenitve obstoječe komunalne opreme sprejeti odlok in v njem določiti podlage za njegovo odmero. Vsebino takšnega odloka predpisuje 21. člen Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uredba o programu opremljanja, ki velja od dne 30. 3. 2019). Iz izpodbijane odločbe pa nasprotno ne izhaja, da bi tožena stranka tak odlok sprejela in na tej podlagi opravila odmero v obravnavanem primeru, saj je tožena stranka komunalni prispevek odmerila na podlagi odloka, sprejetega na podlagi prej veljavnega 79. in 80. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki pa glede na določbo 218. člena ZUreP-2 ne predstavlja ustrezne podlage za odmero komunalnega prispevka v konkretnem primeru.
komunalni prispevek - pogoji za odmero komunalnega prispevka
Toženka komunalnega prispevka ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev, ampak je opremo zgolj prevzela v upravljanje.
ZUreP-2 člen 149, 149/1, 156, 156/1, 156/2, 217, 217/1, 217/2, 217/3, 217/4, 220, 220/1. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica (2014) člen 5.
komunalni prispevek - obračun komunalnega prispevka - obračunsko območje komunalne opreme - javna komunalna infrastruktura - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - komunalni priključki
Za odločitev o odmeri komunalnega prispevka je pomembno, ali ima zavezanec možnost priključitve na javno komunalno opremo, pri čemer je Upravno sodišče že zavzelo stališče, da ceste niso vrsta komunalne opreme, za uporabo katere bi bilo treba izvesti priključek za odjem (kot npr. pri vodovodu ali kanalizaciji), zato za odmero ni relevantno, ali javna pot (cesta) sega vse do zavezančevega zemljišča. Pomembno je, da ima zavezanec iz tega obračunskega območja dostop do javne ceste, ki se nahaja v istem obračunskem območju, in jo torej lahko uporablja, čeprav do nje dostopa po zemljišču v zasebni lasti (bodisi po lastnem zemljišču, bodisi po služnostni poti preko tujega privatnega zemljišča ali preko poti oziroma koridorja, ki ga vzpostavi zavezanec sam).
Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 19, 19/2, 29, 29/2. GZ člen 43, 43/1, 43/1-8, 116, 116/4, 116/4-4, 117, 117/2.
V primeru legalizacije obstoječega objekta je investitor v enakem pravnem položaju kot investitor nove gradnje, za katero je vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in je zato zavezan k plačilu komunalnega prispevka.
ZUP člen 290, 290/1, 292, 292/1. ZUreP-3 člen 159, 159/1, 166.
ukrep občinskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - izvršljivost odločbe - komunalna oprema
Pojem „priključitev na javno kanalizacijsko omrežje“, kot izhaja iz izvršilnega naslova, je treba v tem primeru po presoji sodišča razlagati tako, da imata tožnika kot zavezanca dolžnost zagotoviti le izgradnjo ustreznega priključka na komunalno opremo. Za ugotovitev (ne)izvršljivosti odločbe z dne 19. 7. 2017 je torej pomembno ugotoviti, ali se lahko tožnika priključita na javno kanalizacijsko omrežje le na podlagi izgradnje posameznega priključka, ali pa morata dejansko opraviti posege, ki predstavljajo komunalno opremo, katero pa mora na podlagi zakona, zagotoviti toženka.
ZUreP-2 člen 181, 181/1, 216, 216/1, 216/6, 216/9. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 20, 20/1, 20/1-1, 20/2.
Iz določb ZUreP-2 in Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) izhaja, da je za odmero komunalnega prispevka stavbe (po formuli iz 20. člena Uredbe) relevanten podatek o površini gradbene parcele stavbe. Gre za podatek, ki je lahko določen z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt. Če pa tega podatka ni, se površina gradbene parcele oziroma stavbe določi z zmnožkom, kot to določa prvi odstavek 3. člena Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v občini Žirovnica. Pri izračunu komunalnega prispevka je skladno s 5. členom Odloka treba uporabiti tudi podatek o klasifikaciji stavbe, ki je odvisen od vrste objekta po CC-SI-klasifikaciji objektov in ki je relevanten za določitev faktorja namembnosti.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - rok za izdajo odločbe - obrazložitev odločbe
Z navedbami v odgovoru na tožbo morebitno pomanjkljive obrazložitve odločbe toženka ne more dopolnjevati oziroma celo navajati dodatne razloge za odločitev. Izpodbijani upravni akt mora namreč vsebovati vse elemente, ki jih določa 214. člen ZUP, saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. ter 25. člena Ustave.
Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo je prispevek, ki ga plačajo lastniki objektov, ki se prvič priključijo na obstoječo komunalno opremo ali, ki se jim povečuje njihova zmogljivost ali spreminja namembnost in s tem povzročijo obremenitev obstoječe komunalne opreme. Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo je namenjen povečanju zmogljivosti obstoječe komunalne opreme in prilagajanju obstoječe komunalne opreme oskrbnim in tehničnim standardom oziroma razširjeni reprodukciji komunalne opreme.
Tako tožena stranka ne more zahtevati plačila komunalnega prispevka, če po eni strani ne pride do obremenitve obstoječe komunalne opreme, po drugi pa se zavezanec bodisi priključi nanjo, bodisi se poveča zmogljivost ali spreminja namembnost njegove stavbe. Nič od naštetega ni mogoče zaslediti v pričujočem primeru. Tožena stranka je vodovodno omrežje zgolj prevzela v upravljanje zaradi izvajanja obvezne gospodarske javne službe.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča
Tožena stranka ni „vzela podatke iz velikosti katastrske parcele“, temveč je na osnovi posnetkov pretehtala, katera zemljišča služijo stanovanjski hiši (zelenica, dvorišče za parkiranje vozil in dostop do javne ceste). Nato je s pomočjo podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije zaključila, kakšna površina služi oziroma je v funkciji osnovnega objekta - stanovanjske stavbe na naslovu ..., ... Tožnik je priznal, da zemljišče s parcelno številko 1850 katastrske občine ... obdaja stanovanjsko hišo in obenem vztrajal, da ji ne služi. Pri tem ni pojasnil, ne kakšna je vloga tega zemljišča po njegovem, ne v katerem delu po njegovem služi hiši. Navrgel je le, da „zagotovo celotno ne predstavlja parcele objekta“. S tem ni omajal sklepa tožene stranke o služečih površinah; njegovo zatrjevanje je ostalo na ravni splošnega in kot tako neosnovano.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - dejansko stanje - dokazna ocena
Dokazna ocena upravnega organa je po presoji sodišča nelogična in neprepričljiva ter temelji na nekritičnem upoštevanju tistih dokazov, ki gredo v prid zavzetemu končnemu stališču upravnega organa, ter zmanjševanju pomena ostalih izvedenih dokazov, ki takšnemu stališču niso v prid. Takšna (zmotna) dokazna ocena je v neskladju s siceršnjim načelom proste presoje dokazov po 10. členu ZUP (kar predstavlja kršitev pravil postopka), v posledici te pa je bilo po presoji sodišča dejansko stanje v zadevi nepravilno ugotovljeno.