Določba 2. odstavka 108. člena ZPNačrt se v ničemer ne nanaša na morebitno podaljšanje veljavnosti predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo ZPNačrt, temveč izključno na veljavnost predpisov, ki bodo veljali v času uveljavitve občinskega prostorskega načrta.
Komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača.
Odmera komunalnega prispevka sama po sebi ne pomeni ugotavljanja ali presoje dejstva, temveč odločanje o obveznosti strank na podlagi pravne norme, kar pomeni, da tožena stranka tega odločanja ne more prenesti na izvedenca ali cenilca. Obrazložitev odločbe, ki se zgolj sklicuje na izvedensko mnenje oziroma cenilno poročilo, ne izpolnjuje kriterijev iz 1. odstavka 214. člena ZUP, saj je ni mogoče preizkusiti, česar ne spreminja niti okoliščina, da je tako mnenje priloženo odločbi.
Veljavna pravna ureditev ne daje podlage, da bi se o vprašanjih, ki se nanašajo na komunalno oskrbo konkretnega objekta, odločalo v postopku za odmero komunalnega prispevka, posebej ne na način, ki kakor koli implicira dovoljenost graditve tega objekta.
Dejstvo, pomembno za odločitev, ali je komunalni prispevek sploh mogoče odmeriti, je izključno to, v katerih obračunskih območjih posameznih vrst komunalne opreme se nahaja stavbno zemljišče.
komunalni prispevek - stroški priključitve na komunalno opremo
S tem, ko je tožnik na podlagi odmerne odločbe plačal komunalni prispevek, je po četrtem odstavku 79. člena ZPNačrt dobil pravico do priključitve na že zgrajeno komunalno opremo, s plačilom komunalnega prispevka pa so poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo (peti odstavek 79. člena ZPNačrt).
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka - za odločanje relevantni predpis
Tožba je utemeljena, ker je občinski organ tožniku komunalni prispevek odmeril na podlagi podzakonskega predpisa, ki se v času odločanja po veljavni zakonodaji ni več uporabljal.
Finančni položaj zavezanca za plačilo komunalnega prispevka se pri odmeri komunalnega prispevka po veljavni pravni ureditvi ne upošteva. Tožnika, ki v času izdaje izpodbijane odločbe še nista imela otrok, pa tudi ne izpolnjujeta pogojev za olajšavo, predvideno za velike družine, in olajšavo, namenjeno mladim družinam.
Komunalni prispevek je mogoče odmeriti tudi na nezgrajeno komunalno opremo. Ker pa se šteje, da je stavbno zemljišče v primeru še nezgrajene komunalne opreme opremljeno le v primeru, če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto (2. točka 1. odstavka 72. člena ZPNačrt), je občina upravičena zaračunati komunalni prispevek le za to nezgrajeno komunalno opremo.
Določba 1. odstavka 81. člena ZPNačrt namreč določa, da ima zavezanec za plačilo komunalnega prispevka ob plačilu komunalnega prispevka pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. Pogodbe, ki bi jo bila dolžna občina z zavezancem skleniti že pred plačilom komunalnega prispevka, pa zakon ne predpisuje, zato sklenitve le te tožnika ne moreta zahtevati, oziroma sklenitev take pogodbe ni pogoj za pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri komunalnega prispevka.
Določilo 4. člena in 1. odstavka 15. člena Odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda je mogoče smiselno razlagati izključno tako, da se obveznost priklopa na kanalizacijsko omrežje nanaša na objekte (oziroma njihove lastnike), pri katerih lahko prihaja do odvajanja odpadnih voda glede na njihovo namembnost, pri tem pa ni pomemben dejanski obseg tega odvajanja.
upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe - tek pritožbenega roka - odmera komunalnega prispevka
Zakonsko določeni procesni roki so absolutni (prekluzivni) roki, ki jih ni mogoče podaljšati. Kot določa 235. člen ZUP v prvem odstavku, se pritožba vloži v 15. dneh, če ni z zakonom drugače določeno. 101. člen ZUP določa, da začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki RS ali dela prosti dnevi v RS.
ZPNačrt organu občinske uprave nalaga dolžnost, da na zahtevo investitorja objekta komunalni prispevek odmeri.
Napačno je sklicevanje tožene stranke na Odlok kot materialnopravno podlago za odločitev, saj na njegovi podlagi komunalnega prispevka ni bilo moč odmeriti. Ta se namreč odmerja na podlagi Zakona in podzakonskih aktov ministra, občine pa so pristojne le za določitev podrobnejših meril za njegovo odmero.
ZPNačrt člen 71, 71/1, 73, 73/5, 76, 76/1, 79, 79/3, 80, 82, 82/1. EZ člen 20, 20/1, 30, 30/5, 31a. ZEKom člen 7, 7/2, 75, 75/1. Odlok o Programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Občino Piran (uradno prečiščeno besedilo) (2012) člen 20. Odlok o komunalnem prispevku Občine Piran (2000) člen 5.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obstoječi objekt - upravičenost občine do odmere komunalnega prispevka - neskladnost odloka o komunalnem prispevku z ZPNačrt
Z vidika lastnikov obstoječih objektov 80. člen ZPNačrt pomeni, da jim bo zaračunan komunalni prispevek le za tisto komunalno opremo, na katero doslej niso mogli priključiti svojih (obstoječih) objektov, zaradi česar se bo štelo, da se na to infrastrukturo priključujejo na novo, medtem ko bodo komunalni prispevek za infrastrukturo, na katero so objekti že priključeni, dolžni plačati v primeru, če bodo spreminjali namembnost objekta ali njegovo neto tlorisno površino. Občina lahko odmeri komunalni prispevek le za objekte in omrežja infrastrukture, ki so v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb. Zgolj dejstvo, ali je sama gradila to omrežje, zato ni odločujočega pomena. 5. člen Odloka o komunalnem prispevku je v delu, ki se nanaša na opredelitev obsega infrastrukture, ki je bila upoštevana pri izračunu povprečnih stroškov opremljanja stavbnega zemljišča za 100 % opremljenost stavbnega zemljišča in izrabo 1,00 („e“), v nasprotju z 1. odstavkom 71. člena ZPNačrt. V nasprotju z ZPNačrt je 5. člen Odloka o komunalnem prispevku tudi v delu, ko določa, da se pri izračunu upošteva bruto površina investitorjevega objekta (faktor „b“), medtem ko je v 1. odstavku 82. člena ZPNačrt določeno, da se komunalni prispevek določi glede na neto tlorisno površino objekta.
ZUreP člen 108/1, 144, 146, 146/2, 146/3, 179, 179/3. ZPNačrt člen 103. Uredba o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (2004) člen 3, 3/4. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2004) člen 2, 17.
Po uveljavitvi Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka se po določbi 2. odstavka 179. člena ZUreP-1 komunalni prispevek ne odmerja več po dotlej veljavnih predpisih. Določba 2. odstavka 17. člena ZUreP-1 ni zgolj določila prenehanja uporabe predhodnih (občinskih) podzakonskih aktov o merilih in načinu odmere komunalnega prispevka, temveč je tudi prenesla normodajno pristojnost za podrobnejše urejanje tega področja z občin na državo. Tega ZPNačrt ni spremenil, tako da tudi navedena določba 103. člena tega zakona, na podlagi katere se je prenehala uporabljati določba 2. odstavka 179. člena ZUreP-1, ni mogla enostavno „oživiti“ uporabe občinskih podzakonskih aktov, še posebej ne za nazaj. Način izračuna indeksacije in uporaba določenega indeksa pomeni uporabo materialnega prava, ugotovitev indeksa pa predstavlja ugotovitev dejanskega stanja, zato ta indeks ni predmet pravil o načinu in času objave, kot to velja za materialno pravo.
Izpodbijana odločba je bila sprejeta po izdaji gradbenega dovoljenja, v zvezi s katerim je bila zahtevana odmera komunalnega prispevka, zaradi česar je v 2. točki izreka prvostopenjske odločbe določeni rok za izpolnitev „pred izdajo gradbenega dovoljenja“ brezpredmeten. S tem je nastal položaj, kot da v odločbi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ni določen.
Določbe 78. člena ZPNačrt ne dajejo podlage za to, da bi se stranki dogovorili za način obračuna komunalnega prispevka na podlagi izbranega predpisa, zato se toženka niti v primeru, če bi pri strankah pogodbe dejansko obstajal namen, da se ta predpis uporabi, na tako določbo pogodbe pri izračunu ne bi smela opreti zaradi izrecnega nasprotja z določbami ZPNačrt. Investitor na svojem zemljišču ne sme graditi objekta v pasu, ki zagotavlja spoštovanje odmika od meje, pa to kljub temu ni razlog, da se ta površina ne bi upoštevala pri odmeri komunalnega prispevka, če je v projektni dokumentaciji opredeljena kot sestavni del parcele.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče ugotavlja, da sta izpolnjeni obe kumulativno določeni predpostavki za začetek upravnega spora, saj je potekel tako z zakonom predpisan rok za izdajo odločbe, tožena stranka pa tudi po vložitvi več zahtev tožeče stranke v nadaljnjem 7-dnevnem roku o zahtevi ni odločila. Gre torej za molk organa, ki je izenačen z negativnim upravnim aktom.
ZPNačrt člen 79. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo za počitniško naselje Nune v Občini Zreče člen 20, 20/8, 23, 23/3.
komunalni prispevki - odmera komunalnega prispevka - plačilo komunalnega prispevka - rok za plačilo
Tožnik je dolžan ravnati po določbi 8. odstavka 20. člena Odloka, ki določa, da je zavezanec dolžan plačati komunalni prispevek v roku 30. dni po pravnomočnosti odločbe, s katero mu je odmerjen komunalni prispevek, kar pomeni, da se je tožnik dolžan ravnati po navedeni predpisni določbi Odloka, ne glede na določen rok v izreku odločbe.
Besedilo 2. odstavka 108. člena ZPNačrt, po katerem se do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih prepisih, se v ničemer ne nanaša na morebitno podaljšanje veljavnosti predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo ZPNačrt, temveč izključno na veljavnost predpisov, ki bodo veljali v času uveljavitve občinskega prostorskega načrta.
Glede na določbo 3. odstavka 79. člena ZPNačrt za odmero komunalnega prispevka ni pomembno, kakšna je dejanska oddaljenost stavbnega zemljišča od komunalne opreme in s tem dolžina priključka v zasebni lasti, temveč le to, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju opreme, na katero se priključuje.
Komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme ni mogoče odmeriti, če se stavbno zemljišče ne nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme.
Zgolj navedba v PGD, da bo stanovanjski objekt priključen na sledečo komunalno omrežje /.../, ni zadostna podlaga za sklep, da gre v obravnavanem primeru za objekt, ki še ni bil priključen in se zato na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo.
1.Pri tem ali je v obravnavanem postopku predložena projektna dokumentacija, na podlagi katere je tožnik zahteval odmero, identična s tisto, ki jo je predložil v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, je relevantno dejansko stanje v času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe. Po tem datumu kakorkoli spremenjena projektna dokumentacija ne more vplivati na zakonitost izpodbijane prvostopenjske odločbe.
2.Gradnja stanovanjskega dvojčka namesto gospodarskega poslopja pomeni povsem drugo namembnost objekta (objekt za bivanje namesto objekta za opravljanje dejavnosti), zato ni mogoče govoriti o bistveno nespremenjeni namembnosti v smislu definicije nadomestne gradnje po določbi 7.3. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1.
Določba 2. odstavka 108. člena ZPNačrt se v ničemer ne nanaša na morebitno podaljšanje veljavnosti predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo ZPNačrt, temveč izključno na veljavnost predpisov, ki bodo veljali v času uveljavitve občinskega prostorskega načrta.
Glede na določbo 7. odstavka 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka je za pravilno odmero komunalnega prispevka bistvenega pomena okoliščina, ali se komunalni prispevek odmerja za novogradnjo, ali pa za gradnjo, s katero se spreminja ali nadomešča objekt, za katerega je bil komunalni prispevek že plačan.
Presoja pravilnosti določitve gradbene parcele oziroma njene skladnosti s prostorskim aktom je predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, ne pa postopka za odmero komunalnega prispevka.
Drugostopenjski organ v zvezi z vloženo pritožbo ni smel izdati druge odločbe in z njo odpravljati svojih morebitnih napak, storjenih s prvo odločitvijo, saj tako ravnanje ni v skladu z namenom, zaradi katerega se izda dopolnilna odločba. Materialne oziroma procesne pomanjkljivosti v upravnem postopku sprejetih odločb je mogoče odpraviti le v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, predvidenimi v ZUP.
ZPNačrt člen 79, 79/8. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-5. ZUP člen 7, 7/1, 7/2.
komunalni prispevek - odločba o odmeri komunalnega prispevka - pravni pouk - pravica do pritožbe - varstvo pravic strank
Medsebojna povezanost postopkov za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka in za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah veljavne zakonodaje v ničemer ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka oziroma na veljavnost te odločbe. Odločitev, ali bosta pravico do pritožbe v tem roku dejansko izkoristili, je bila izključno v rokah tožečih strank, motivi za to odločitev – vključno z morebitnim napačnim pravnim nasvetom uradne osebe – pa ne morejo biti predmet upravnega postopka oziroma upravnega spora.