Ker se šteje, da je stavbno zemljišče v primeru še nezgrajene komunale opreme opremljeno le, če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto (2. točka 1. odstavka 72. člena ZPNačrt), je občina upravičena odmeriti komunalni prispevek le za to komunalno opremo.
Površina zemljišča („parcele“) je po določbah Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka le eno od meril za odmero komunalnega prispevka ki so podrobno določena v 1. odstavku 5. člena Pravilnika.
Gradbene parcele ni mogoče enačiti z zemljiško parcelo, kar izhaja tako iz relevantnih določb ZGO-1, kot tudi iz opredelitve v 2. odstavku 5. člena Pravilnika, ki govori o „parceli objekta“, ki jo alternativno, če ni določena, enači s površino stavbišča, pomnoženo s faktorjem 1,5, zato ne 2. in 3. odstavek 2. člena Pravilnika, ne 2. odstavek 5. člena Pravilnika ne dajeta podlage za enačenje pojmov „parcele“, „stavbnega zemljišča“, oziroma „gradbene parcele“ s površino zemljiške parcele. Tega pojma ni mogoče povezovati z neto tlorisno površino objekta, saj je vsebina tega pojma izrecno določena v 3. odstavku 5. člena Pravilnika in ni v nobenem pogledu povezana s površino parcele.
Komunalni prispevek pomeni udeležbo investitorja oz. lastnika objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, k stroškom, ki so nastali občini zaradi gradnje komunalne opreme, ki jo je sama zagotovila, financirala pa iz različnih virov. V obravnavanem primeru gre za vodovod, katerega gradnje ni zagotovila občina, niti ga ni prevzela v upravljanje, zato zanj ne more zaračunati komunalnega prispevka. Sklicevanje toženke na pridobljeno vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, ni utemeljeno. Dejstvo, da se neka dejavnost opravlja kot gospodarska javna služba, samo po sebi še ne daje upravičenja zaračunati komunalni prispevek.
Odlok o komunalnem prispevku za Mestno občno Ljubljana člen 10, 10/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - prispevna stopnja - vrsta objekta - poslovni objekt - športni objekt - objekt mestne občine
Ni dvoma, da je tožnikov objekt športni objekt v Mestni občini Ljubljana, ni pa to športni objekt Mestne občine Ljubljana. Česa takega tožnik v tožbi niti ne zatrjuje. Zato je toženka objekt pravilno uvrstila med poslovne objekte (čeprav s športno namembnostjo), pri katerih se uporabi 100 % prispevna stopnja.
ZFO-1 člen 9, 9/1, 46, 46/1, 46/1-2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1. Odlok o komunalnih taksah v Občini Domžale (2000) člen 2, 2-4, 3, 3-5.
komunalna taksa - odmera komunalne takse - oglaševanje na zasebnem prostoru - opredelitev javnega prostora - uporaba materialnega prava - občinski odlok - nezakonitost odloka
Pojem javne površine določa ZGO-1 v 1.5.1. točki 1. odstavka 2. člena in jo opredeljuje kot površino, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, parkirišče, zelenica in podobna površina. V zadevi uporabljena določba 4. alineje 2. člena odloka z opredelitvijo javnih površin, pri katerih se ne upošteva lastništva nepremičnine, je v nasprotju z navedeno določbo ZGO-1, saj širi pojem javne površine in s tem tudi primere, za katere je občina upravičena predpisati komunalno takso kot občinsko takso iz 9. člena ZFO-1. Ta v 2. alineji 1. odstavka izrecno dopušča možnost predpisovanja takse zgolj za oglaševanje na javnih mestih.
ZPNačrt člen 76, 76/1, 79, 79/3. ZUP člen 242, 242/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - prometna infrastruktura - dostop do lokalne ceste - upravni postopek - nadomestna odločba - upravni spor
Z nadomestitvenim delom izreka je prenehala veljavnost prejšnje odločbe upravnega organa prve stopnje. Ker odločba pravno ne obstoji več, zoper njo ni mogoče vložiti tožbe v upravnem sporu in predlagati njene odprave.
Šteje se, da je stavbno zemljišče opremljeno s tisto vrsto komunalne opreme, na katero je mogoče izvesti priključke, in s tisto, ki jo je mogoče uporabljati v obračunskem območju, v katerem se nahaja zemljišče zavezanca za plačilo komunalnega prispevka.
Bistveno je, da ima tožnik, ki je lastnik zemljišč, ki ležijo v obračunskem območju te vrste komunalne opreme, dostop do nje in da jo lahko uporablja, čeprav do nje dostopa po zemljiščih v zasebni lasti.
Da je toženka odmerila komunalni prispevek v celoti, obenem pa odločila, da je tožnik dolžan plačati le del tega zneska, medtem ko mu bo za preostanek (za nezgrajeno komunalno opremo) kljub opravljeni odmeri izdana končna odločba, predstavlja nasprotje v samem izreku. Pravilno bi bilo, da bi odmerila komunalni prispevek v obsegu, ki ima podlago v določbah ZPNačrt, saj je tako odmerjeni znesek zavezanec tudi dolžan plačati. V primeru izgradnje nove komunalne opreme po času, ko je bil zavezancu že odmerjen komunalni prispevek na njegovo zahtevo zaradi potrebe gradnje, pa je občina upravičena izdati odločbo po uradni dolžnosti (7. odstavek 79. člena ZPNačrt).
Za odmero komunalnega prispevka iz naslova izgradnje elektroenergetskega omrežja ni odločilno dejstvo, ali je občina sama gradila to omrežje, ampak to, ali ga je mogoče uvrstiti med enega od objektov, ki so v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb.
Ker ceste niso vrsta komunalne opreme, za uporabo katere bi bilo treba izvesti priključek za odjem, za odmero ni relevantno, ali javna pot oziroma cesta sega vse do tožnikovega zemljišča.
ZPNačrt člen 76, 76/1, 76/2, 79, 79/3. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč člen 10, 10/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obračunsko območje
Šteje se torej, da je stavbno zemljišče opremljeno s tisto vrsto komunalne opreme, na katero je mogoče izvesti priključke in s tisto, ki jo je mogoče uporabljati v obračunskem območju, v katerem se nahaja zemljišče zavezanca za plačilo komunalnega prispevka.
Ker ceste niso vrsta komunalne opreme, za uporabo katere bi bilo treba izvesti priključek za odjem, kot npr. pri vodovodu ali kanalizaciji, za odmero ni relevantno, ali javna pot (cesta) sega vse do tožnikovega zemljišča. Bistveno je, da ima zavezanec iz tega obračunskega območja dostop do javne ceste, ki se nahaja v istem obračunskem območju, in da jo torej lahko uporablja, čeprav do nje dostopa po zemljiščih v zasebni lasti.
Zaradi nasprotij med izrekom in obrazložitvijo ter nasprotja v sami obrazložitvi ni jasno, ali naj
sodišče v tem upravnem sporu preizkusi zakonitost sklepa z vidika odločitve o zavrženju tožničine
vloge (torej v smislu izpolnjenih procesnih predpostavk za njeno obravnavanje) ali z vidika njegove vsebinske (ne)utemeljenosti.
Kot nepopolno je zato mogoče šteti le vlogo, h kateri ni priložena v predpisu zahtevana dokumentacija in samo v takem primeru se opravi postopek za dopolnitev formalno nepopolne vloge po 1. odstavku 67. člena ZUP.
V členih ZPNačrt, ki se nanašajo na komunalni prispevek, zakon ne daje podlage za odmero komunalnega prispevka pod pogojem, da se v tem postopku ugotovi skladnost načrtovane gradnje s prostorskim izvedbenim aktom. O tem, ali tožnica za gradnjo prizidka potrebuje soglasje občinskega sveta na podlagi 12. člena UN, bo odločal upravni organ za gradbene zadeve in ne občinski upravni organ, pristojen za odločanje v postopku za odmero komunalnega prispevka.
Investitor mora v obravnavanem primeru plačati komunalni prispevek občini, čeprav zatrjuje, da je s svojimi sredstvi prispeval h komunalni opremljenosti zemljišča. Program opremljanja sicer omogoča zmanjšanje komunalnega prispevka investitorju, vendar (med drugim) ob pogoju brezplačnega prenosa lastništva na delu zemljišč, predvidenih za odkup, zaradi izgradnje javnega dobra, na lokalno skupnost. Tožnik pa tudi ne zatrjuje, da bi bila v zvezi z opremljanjem stavbnega zemljišča z lokalno skupnostjo podpisana kakršna koli pogodba v smislu 78. člena ZPNačrt, ki bi mu tudi lahko omogočala zmanjšanje komunalnega prispevka.
Komunalni prispevek je mogoče na podlagi 4. odstavka 79. člena ZPNačrt odmeriti tudi za nezgrajeno komunalno opremo.
Ker pa se šteje, da je stavbno zemljišče v primeru še nezgrajene komunalne opreme opremljeno le v primeru, če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto (2. točka 1. odstavka 72. člena ZPNačrt), je občina upravičena zaračunati komunalni prispevek le za to nezgrajeno komunalno opremo.
komunalni prispevek - pogodba o komunalnem opremljanju - veljavnost predpisa v času odmere komunalnega prispevka - varovalni pas v površini gradbene parcele
Določba 4. odstavka 78. člena ZPNačrt v pogodbi o komunalnem opremljanju v delu, ki se nanaša na določbo 5. točke 3. odstavka istega člena, zahteva zgolj opredelitev obsega dolgovanega komunalnega prispevka v smislu vrste obstoječe komunalne infrastrukture, ki bo obremenjena s priključitvijo investitorjeve komunalne opreme, ne pa tudi določitve načina njegovega obračuna. Zakon ne daje podlage za to, da bi se stranki dogovorili za način obračuna na podlagi predpisa, ki v času izračuna komunalnega prispevka ne velja več.
ZUP člen 6, 6/1, 66, 66/3, 140, 140/2, 222, 222/1. ZPNačrt člen 79, 79/11, 103, 103/1, 103/2, 104, 104/1, 108, 108/2. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZUstS člen 23, 23. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 9, 9/3.
komunalni prispevek - popolna vloga - potek instrukcijskega roka - sprememba materialnega predpisa - tožbena novota - podzakonski akt - zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - predložitev dokaza
Odlok o komunalnem prispevku ni določal, kaj mora vsebovati vloga za odmero komunalnega prispevka, zato PGD ni sestavni del popolne vloge. Zato je napačno stališče tožene stranke, da je tožnikova vloga za odmero komunalnega prispevka postala popolna šele s predložitvijo zahtevane dokumentacije, ampak se šteje, da je bila popolna že ob sami vložitvi.
Navedeni potek upravnega postopka kaže, da je bil instrukcijski rok za izdajo in vročitev odločbe prekoračen zaradi razlogov na tožnikovi strani, zaradi česar je upravni organ v zadevi odločil pravočasno – takrat ko so se za odmero komunalnega prispevka stekli vsi pogoji in je tožnik predložil zahtevana dokazila.
prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika - pritožbeni razlog napačno ugotovljenega dejanskega stanja - komunalni prispevek - uporaba občinskega odloka o komunalnem prispevku po sprejetju ZUreP-1 - reformatio in peius
Občinski Odlok o komunalnem prispevku, ki je bil sprejet v letu 2000 na podlagi ZSZ/97, se je v skladu z določbo 2. odstavka 179. člena ZUreP-1 veljavno uporabljal le do uveljavitve Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 117/04), to je do 20. 7. 2005. Sprememba odločbe v škodo pritožnika ni dovoljena, če je vložil pritožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, upravni organ pa je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 253. člena ZUP.
komunalni prispevek - komunalno opremljanje zemljišč - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - cesta
Iz določb ZPNačrt (predvsem iz 79. člena) izhaja zakonska ureditev, po kateri je mogoče odmerjati komunalni prispevek tudi za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo in ne le investitorju za gradnjo novega objekta oziroma njegovo širitev. Da tudi ceste spadajo med komunalno opremo, pa izhaja iz 71. člena ZPNačrt.
Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja člen 8, 10.
javni razpis - komunalna dejavnost
Na podlagi navedenega dejanskega stanja sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ob vložitvi vloge dne 15.5.2003 še ni imela izdelanega investicijskega programa, saj je ta datiran z junijem 2003 in da je celotno investicijsko dokumentacijo predložila na poziv tožene stranke dne 4.7.2003. Po tako dopolnjeni investicijski dokumentaciji pa je tožena stranka tudi po mnenju sodišča pravilno ugotovila, da le ta ni izdelana v skladu z Uredbo, saj predložen dokument identifikacije investicijskega projekta ne vsebuje podpisa in žiga bodočega upravljalca, kot to določa 8. člen Uredbe.
Na podlagi 17. členu Odloka se bodo investitorjem, ki bodo legalizirali objekte v prehodnem obdobju treh let od sprejetja Odloka, pri izračunu komunalnega prispevka upoštevala vsa dokumentirana vlaganja od leta 1967 dalje. Citirana materialnopravna podlaga tako ne določa, da se zavezancu zniža oziroma omejijo vlaganja na določen procent.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 180. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 180. Javni razpis za pripravo in izvedbo programa sofinanciranja izgradnje objektov lokalne gospodarske infrastrukture varstva okolja za obdobje 2004-2006.
sofinanciranja izgradnje čistilne naprave
Projektna dokumentacija, ki ne vsebuje stroškovne ocene del (projektantskega predračuna), vsebuje pa rekapitulacijo vrednosti vseh del, ni popolna.
ZUP člen 6, 254, 254/2. ZSZ člen 3, 4, 5, 10/2. ZUreP člen 137, 137/4, 137/4-1. ZGO-1 člen 22, 22/1, 22/2, 213, 214. URS člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 33, 70, 70/1, 120, 120/2, 156. ZV-1 člen 15, 15/1, 15/5, 17, 18, 18/1, 18/6. ZGJS člen 6, 76, 76/4. ZLS člen 2, 2/2, 21, 21/2, 29, 33, 61. ZVO člen 26, 26-2. ZUS člen 2, 2/1, 60, 60/1, 60/1-2, 60/1-4, 60/3.
varstvo lastninske pravice - grajeno javno dobro
Javno dobro je lahko v zasebni lasti, vendar pa mora zakon določiti način uresničevanja lastninske pravice na javnem dobru oziroma mora določiti načine omejevanja lastninske pravice na javnem dobru. Upravni organ bi moral v ugotovitvenem postopku utemeljiti dejstvo, da je učinek predmetne čistilne naprave na izvajanje obvezne lokalne službe tolikšen, da jo je treba šteti za javni infrastrukturni objekt v smislu 1. odstavka 4. člena ZSZ v zvezi s 1. odstavkom 3. člena ZSZ, čeprav je čistilna naprava z vidika lastninskih razmerij v zasebni lasti. Posledica določitve statusa grajenega javnega dobra na izvrševanje lastninske pravice je ta, da nepremičnina, ki je grajeno javno dobro, ni v pravnem prometu (2. odstavek 10. člena ZSZ), kar pomeni, da z njo ni mogoče razpolagati. Tožena stranka je napačno razlagala in uporabila razmerje med določilom 5. člena ZSZ in varstvom lastninske pravice, ker ni upoštevala načela sorazmernosti.
ZUP (1986) člen 243. ZSZ člen 42, 42/4. Navodilo za izračun komunalnega prispevka člen 8.
plačilo komunalnega prispevka - uporaba materialnega prava
Splošno pravno načelo glede uporabe materialnih predpisov izhaja iz določbe 243. člena starega ZUP, kjer je določeno, da mora upravni organ druge stopnje ob morebitni pritožbi ugotavljati pravilno uporabo materialnega predpisa pri izdaji odločbe prve stopnje, kar pomeni, da morajo upravni organi pri svojem odločanju uporabljati materialne predpise, ki veljajo v času izdaje odločbe prve stopnje. V obravnavanem primeru prvostopni organ o tožnikovi zahtevi za odmero komunalnega zahtevka ni odločil (molk organa) in je bilo prav z izpodbijano odločbo prvič meritorno odločeno o stvari. Iz tega razloga bi morala odločitev tožene stranke po presoji sodišča temeljiti na materialnih predpisih, ki so veljali v času izdaje izpodbijane odločbe.