Tožena stranka je vodovodno omrežje zgolj prevzela v upravljanje zaradi izvajanja obvezne gospodarske javne službe. Tudi ni sporno, da v njegovo izgradnjo ni vložila nobenih proračunskih sredstev. Ob upoštevanju citiranih materialnopravnih podlag je tako po oceni sodišča utemeljen tožbeni ugovor, da tožena stranka komunalnega prispevka na tej podlagi ne bi smela odmeriti, če v izgradnjo te komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni financirala, temveč jo je prevzela v upravljanje brezplačno.Komunalni prispevek, ki je po svoji vsebini javna dajatev, je namreč plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme zavezanca občini.
komunalni prispevek - priključitev na komunalno opremo - napačna uporaba materialnega prava - javna komunalna infrastruktura - komunalna infrastruktura - ugoditev in tožbi
Občina mora sprejeti poseben odlok in v njem določiti podlage za odmero komunalnega prispevka v primeru obremenitve obstoječe komunalne opreme (kot ji to nalaga ZUreP-2 in na njegovi podlagi izdana Uredba o programu opremljanja). Take vsebine ne vsebuje niti Odlok o komunalnem prispevku v občini Hoče - Slivnica niti Odlok o programu opremljanja.
Tožena stranka komunalnega prispevka ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev, ampak ga je zgolj prevzela v upravljanje. Komunalni prispevek (ki je po svoji vsebini javna dajatev) je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme zavezanca občini.
Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč v tretjem odstavku 7. člena določa, da se parcela objekta določi kot zmnožek površine stavbišča in faktorja 1,5 šele v primeru, če parcele objekta ni mogoče določiti na drug, v odloku pred tem navedeni način. Da se v obravnavanem primeru parcele objekta ne da določiti po dejanskem stanju, navaja tožnik sam (v tožbi, pritožbi); torej pride za določitev parcele objekta (še pred načinom, da se površina stavbišča množi z 1,5) v poštev določitev po merilih in pogojih veljavnega prostorsko izvedbenega akta občine, to je OPN Cerknica. Sodišče tožniku ne pritrjuje, da bi organ ne mogel uporabiti določbe OPN Cerknica o minimalni velikosti parcel, namenjenih gradnji. Vsekakor gre za objektiven način določitve parcele objekta za primer, da ni (že) določena, in za njegovo uporabo govorijo tudi razumni in stvarno utemeljeni razlogi (ne upošteva se zgolj stavbišča, pač pa skupna tlorisna površina, ki upošteva število etaž, in določi se minimalna velikost parcele za stavbo). Pri določitvi parcele objekta z uporabo faktorja 1,5 po mnenju sodišča gotovo ne bi šlo za tesnejšo stvarno povezanost med objektom in parcelo kot pri določitvi parcele po uporabljeni določbi OPN Cerknica.
Obrazložitev odločbe o odmeri komunalnega prispevka bi morala obsegati vsaj konkretno opredelitev komunalne opreme, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka tožnici (po vrsti in lokacijsko), navedbo relevantnih podatkov za izračun komunalnega prispevka (površina parcel, obračunski stroški, podatki za tožnico itd.), navedbo določb Odloka o programu opremljanja in drugih predpisov, relevantnih za odmero komunalnega prispevka, tudi glede vključenega DDV (z njihovo vsebino), in razloge za tožnici odmerjeni znesek komunalnega prispevka. Odločba mora vsebovati obrazložitev v navedenem obsegu in vsebini ne glede na morebitno priloženo tabelo. Obrazložitev odločbe je namreč nujna, da stranka odločitev razume, da lahko uveljavi pravna sredstva in da v postopkih s pravnimi sredstvi pristojni organi lahko preverijo zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve.
ZUreP-2 člen 181, 181/1, 221, 221/1, 221/2. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (2011) člen 84, 84/1, 84/4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - izračun - površina objekta
Za presojo v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je bil objekt pred dozidavo neskladna ali nelegalna gradnja glede na gradbeno dovoljenje iz leta 1967. Pomembno je le, ali je objekt v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem že bil priključen na komunalno opremo, ali je bil za to priključitev že plačan komunalni prispevek ter (če je že bil plačan) za kakšno tlorisno površino je bil prispevek plačan.
ZUreP-2 člen 217, 218. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 21.
Iz določbe 218. člena ZUreP-2 izhaja, da mora občina za primer odmere komunalnega prispevka zaradi obremenitve obstoječe komunalne opreme sprejeti odlok in v njem določiti podlage za njegovo odmero. Vsebino takega odloka predpisuje 21. člen Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka. Da bi toženka tak odlok sprejela (in na tej podlagi opravila odmero v obravnavanih primerih), iz izpodbijanih odločb ne izhaja, saj je - kot izhaja iz odločb - komunalni prispevek odmerila (ob zgoraj citiranih določbah ZUreP-2) še na podlagi Odloka o komunalnem prispevku v občini Hoče – Slivnica (ki je bil sprejet še na podlagi prej veljavnega 79. in 80. člena ZPNačrt), česar pa glede na zgoraj povzeti 218. člen ZUreP-2 ne bi smela. To pomeni, da izpodbijane odločbe temeljijo na napačni uporabi materialnega prava in je že iz tega razloga treba tožbi ugoditi ter izpodbijane odločbe odpraviti.
inšpekcijsko nadzorstvo - obvezen priklop na javno kanalizacijo - obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - priklop na izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Upravni organ tožeči stranki pred izdajo izpodbijane odločbe ni omogočil, da bi se seznanila in izjasnila glede izjave - strokovnega mnenja izvajalca javne gospodarske službe glede možnosti priklopa projekta, s čimer ji je bila kršena pravica do izjave.
S tem, ko je gradbena parcela opredeljena v dokumentaciji, ki je sestavni del Odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske "Pod srnjakom" na Rakeku, se šteje, da Odlok o ZN vsebuje merila in pogoje za določitev površine parcele, toženka pa je ta merila pri določitvi površine parcele objekta upoštevala.
Tožnik je v postopku izkazoval, da so na parcelah št. 111 in 222 k.o. ..., še drugi objekti, razen stanovanjskih stavb B. in A., ki pa niso komunalno opremljeni, temveč gre za kmetijske objekte in druge površine, ki tem objektom služijo. To navedbo, ki je bistvena za pravilno uporabo materialnega prava, saj se komunalni prispevek odmeri le za stavbno zemljišče, ki je komunalno opremljeno s komunalno opremo, pa je toženka brez obrazložitve ignorirala in določila vso površino parcel št. 111 in 222 kot „površino parcele objektov (m2 - A parcelo)“, kar pa ne bi mogla, kolikor bi upoštevala tudi obstoj kmetijskih objektov, fundus in površino, ki jim služi, ki na parcelah, ob upoštevanih stanovanjskih objektih tudi stojijo, in niso komunalno opremljeni.
Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 17, 17/2, 17/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - ravnanje s komunalnimi odpadki - finančno jamstvo - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal, da je njegova edina dejavnost dejavnost nosilca skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami oziroma opravljanje tega skupnega načrta in da vse svoje prihodke ustvari z opravljanjem te dejavnosti. Izbris tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami bi torej pomenil prepoved oziroma nezmožnost opravljanja edine dejavnosti tožnika ter s tem nezmožnost ustvarjanja prihodkov oziroma obstoja na trgu, to pa je škoda, ki pomeni težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
Tožnik je predlogu za izdajo začasno odredbe predložil dopis toženke – Seznanitev, iz katerega izhaja, da je ta začela postopek izbrisa tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. V Seznanitvi se izrecno navaja, da je izpodbijana odločba o določitvi finančnega jamstva za leto 2021 dokončna ter izvršljiva in ker tožnik ni zagotovil finančnega jamstva, je toženka zoper tožnika začela postopek izbrisa na podlagi tretje alineje drugega odstavka 17. člena Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah. Predložen dokaz po oceni sodišča izkazuje nujnost zadržanja izvršljive odločbe toženke, saj bo sicer tožniku onemogočeno učinkovito sodno varstvo, namreč sodišče sledi tožniku, da bi, kolikor bi v tem trenutku sledil izpodbijani odločbi in zagotovil finančno jamstvo, tožba izgubila smisel, saj odprava izpodbijane odločbe ali ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ne bi avtomatično pomenila odprave zagotovljenega finančnega jamstva v obliki bančne garancije ali zavarovalne police.
ZUP člen 9, 9/1, 138, 144, 144/1, 144/1-1. ZUreP-2 člen 180, 180/4, 181, 181/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - dostop do komunalne opreme - neobrazložena odločba - gradbena parcela - površina parcele
Ne glede na to, kaj izhaja iz zahteve za legalizacijo oziroma kako je to zahtevo mogoče interpretirati, že zato, ker v vlogi za odmero komunalnega prispevka tožnika trdita drugače, upravni organ (torej tudi drugostopenjski organ) ni imel podlage za postopanje na podlagi 1. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, ki sicer omogoča odločitev organa v skrajšanem postopku brez zaslišanja stranke.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je torej v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Ta površina sicer lahko predstavlja tudi celotno (zazidljivo) površino zemljiške parcele, vendar pa to ni vedno v vseh primerih.
javni vodovod - priključitev na javni vodovod - obrazložitev odločbe
Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno je mogoče le v primeru, če je akt ustrezno obrazložen in če vsebuje razloge o odločilnih dejstvih.
Ker pa je komunalni prispevek nedvomno le eden od virov financiranja gradnje komunalne opreme, to pomeni, da je do sprejema odloka o programu opremljanja komunalni prispevek zgolj možen vir sredstev za financiranje gradnje komunalne opreme. Občina na svojem območju uvede plačevanje komunalnega prispevka šele z izpolnitvijo zakonske zahteve o sprejetju odloka s podlagami za odmero. Zato odmera komunalnega prispevka brez sprejetih podlag z odlokom ni dopustna.
Glede na povedano je toženka odmerila komunalni prispevek tožniku na podlagi Odloka, ki ga je sprejela (nedvomno) po tem, ko je bil tožnik na javno kanalizacijsko omrežje že priklopljen (pri čemer med strankama ni sporno, da priklop tožnika na javno kanalizacijsko omrežje ne bi bil zakonit). Povedano drugače: toženka je odmerila tožniku komunalni prispevek brez ustreznih podlag, česar glede na zgoraj citirane zakonske določbe ne bi smela, ne glede na sedaj veljavni 222. člen ZUreP-2. Z uveljavitvijo ZUreP-2 se morebitna ''terjatev'' občine do zavezanca za plačilo KP v tem primeru namreč ni obudila, zato ni mogoče govoriti o pričetku teka dvoletnega roka za izdajo odločbe iz 222. člena ZUreP-2. Že iz tega razloga je izpodbijana odločitev nezakonita in jo je treba odpraviti.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - neto tlorisna površina objekta - trditveno in dokazno breme
V tej zadevi je relevantno, ali obstajajo opravičljivi razlogi, da je tožnik šele v tožbi oporekal neto tlorisni površini stavbe. Ta ugovor bi bil torej upošteven le, če bi izkazal, da ga upravičeno ni mogel navajati v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik je na naroku pojasnil, da površini stavbe v upravnem postopku ni ugovarjal, ker gre za podatek, razviden iz javnih evidenc in bi jih morala toženka poznati, kar po presoji sodišča ni opravičljiv razlog.
Pričetek uporabe ZUreP-2 z dnem 1. 6. 2018 po mnenju sodišča narekuje, da se citirana določba tretjega odstavka 222. člena tega zakona razlaga na način, da je tam določen dveletni rok za odmero komunalnega prispevka v primeru, ko je do izboljšanja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča prišlo pred pričetkom uporabe ZUreP-2 (za kar gre v obravnavanem primeru), pričel teči šele s pričetkom uporabe tega zakona. Drugačna razlaga, za katero se zavzema tožnik, bi namreč po presoji sodišča pomenila nedopustno retroaktivno učinkovanje predpisa, saj ZPNačrt, ki je pred tem zakonom (torej tudi v času, ko je bil predmetni tožnikov objekt priklopljen na novo zgrajeni kanalizacijski sistem) urejal komunalni prispevek, ni določal časovne omejitve za izdajo odmernih odločb.
Toženka je napačno štela, da v primeru odmere komunalnega prispevka za objekt, ki se legalizira, podatki GURS avtomatično prevladajo nad podatki iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato je zmotno uporabila predpis, posledično pa je zmotno oziroma nepopolno ugotovila dejansko stanje, saj je preuranjeno zaključila, da je površina objekta večja, kot izhaja iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma dokumentacije za legalizacijo.
Po upravno sodni praksi predstavlja komunalni prispevek namensko dajatev, ki je vezana na realizacijo gradnje. Če do gradnje ne pride, komunalni prispevek pripada ustreznemu upravičencu, to je investitorju, na katerega se glasi, ali se je glasilo gradbeno dovoljenje, v zvezi s katerim je bil plačan komunalni prispevek. V primeru naknadne spremembe lastništva nepremičnin, na katerih je dovoljena gradnja, je do vračila plačanega komunalnega prispevka upravičen tudi novi lastnik oziroma investitor, na katerega se glasi spremenjeno gradbeno dovoljenje.
Vprašanje veljavnosti gradbenega dovoljenja predstavlja samostojno dejansko in pravno vprašanje, na katerega je dolžan občinski upravni organ odgovoriti na podlagi celovite presoje vseh dokazov, izvedenih v ugotovitvenem postopku, v katerem mora pred odločitvijo ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in stranki omogočiti, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.
Tožniku v upravnem postopku ni bila dana možnost izjave in dokazovanja resničnosti svojih navedb. Upravna organa sta v postopku odločila izključno na podlagi listinskih dokazil (listin, sestavljenih v okviru inšpekcijskega postopka ter potrdila Upravne enote o prijavi investitorstva), ki sta jih pridobila, ne da bi se opredelila do navedb in predloženih dokazov tožnika, v postopku pa tudi nista razpisala ustne obravnave, ki bi bila glede na naravo upravne stvari in glede na navedbe tožnika po presoji sodišča koristna za razjasnitev zadeve. S tem tožniku v postopku ni bila dana možnost, da dokaže (npr. s predlaganim zaslišanjem prič, z ogledom...) resničnost svojih trditev o prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja še pred prenosom lastništva nepremičnin.
izgradnja komunalne infrastrukture - komunalni priključki - komunalni vodi - pogodba o opremljanju - komunalni prispevek
Sedaj veljavna Gradbeni zakon in ZUreP-2 ne definirata pojma priključka. Po presoji sodišča pa je glede na njegovo nespremenjeno naravo še vedno treba uporabiti razlago iz sodbe X Ips 94/2017, v kateri je Vrhovno sodišče pojasnilo razliko med priključkom in javno (sekundarno) komunalno infrastrukturo, in sicer je navedlo, da se ne razlikujeta zgolj glede lastništva, temveč tudi glede temeljne funkcije. Komunalni priključek je priključek objekta na objekt komunalne oskrbe in njegovo omrežje, možnost priključka pa se ugotavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za posamezen objekt in je torej vezan na izgradnjo določenega objekta, saj šele takrat nastane potreba in dolžnost izgradnje priključka za priključitev na javno infrastrukturo. Skladno s tem za priključek ne more šteti objekt, ki bi bil zgrajen ločeno od posamezne gradnje, npr. za zagotavljanje koristi večjemu številu (predvidenih) objektov. Funkcija priključka je torej namenjena zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist, kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo. Komunalna oprema zemljišča (torej javna infrastruktura in ne priključek) ne more ostati v zasebni lasti, saj jo je tudi v primeru komunalnega opremljanja zemljišča na podlagi pogodbe o opremljanju treba prenesti na občino (157. člen ZUreP-2).
ZUreP-2 člen 156, 218. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 21.
Občina mora sprejeti poseben odlok in v njem določiti podlage za odmero komunalnega prispevka v primeru obremenitve obstoječe komunalne opreme. Take vsebine ne vsebuje niti Odlok o komunalnem prispevku v Občini Hoče - Slivnica (na podlagi katerega je z izpodbijano odločbo odmerjen komunalni prispevek) niti Odlok o programu opremljanja. Toženka je vodovodno omrežje zgolj prevzela v upravljanje zaradi izvajanja obvezne gospodarske javne službe, v njegovo izgradnjo pa ni vložila nobenih proračunskih sredstev. Utemeljen je tožbeni ugovor, da toženka komunalnega prispevka na tej podlagi ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev (ampak ga je zgolj prevzela v upravljanje).