ZUreP-2 člen 218. Uredba o spremembah Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 21. ZUP člen 213, 213/6.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - izrek odločbe - jasnost in določnost izreka
Izrek izpodbijane odločbe, iz katerega ne izhaja jasno in nedvoumno, ali je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka tožnik (kot fizična oseba A. A.) ali pa pravna oseba B., d.o.o., je nedoločen in nejasen in zato tudi neizvršljiv.
Občina mora sprejeti poseben odlok in v njem določiti podlage za odmero komunalnega prispevka v primeru obremenitve obstoječe komunalne opreme (kot ji to nalaga ZUreP-2 in na njegovi podlagi izdana Uredba o programu opremljanja).
Toženka je vodovodno omrežje zgolj prevzela v upravljanje, v njegovo izgradnjo pa ni vložila nobenih proračunskih sredstev. Po presoji sodišča je utemeljeno stališče, da toženka komunalnega prispevka ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev (ampak ga je zgolj prevzela v upravljanje). Komunalni prispevek (ki je po svoji vsebini javna dajatev) je namreč plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme zavezanca/cev občini.
ZPNačrt člen 79, 79/4, 79/6. ZUP člen 9, 251, 251/1.
komunalni prispevek - komunalna opremljenost zemljišča - dopolnilna odločba - ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Glede na navedeno po presoji sodišča zaključek toženke, da je v skladu z drugim odstavkom 220. člena ZUP smela izdati izpodbijano dopolnilno odločbo brez ugotovitvenega postopka, ne drži. Ob tako dopolnjenem ugotovitvenem postopku, bi tožniku pred izdajo odločbe morala dati možnost, da se izjavi. Ker tega ni storila, tožnik utemeljeno opozarja, da je bila odločba zanj presenečenje.
ZPNačrt člen 76, 76/1, 79, 79/1, 80. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 4, 4/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - izgradnja nove komunalne opreme - pogoji za odmero komunalnega prispevka - priključitev na javno kanalizacijo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Tožnik je že v upravnem postopku navajal, da je bil njegov objekt že pred izgradnjo kanalizacijskega omrežja v letu 2014 priključen na javno kanalizacijsko omrežje, kar je zatrjeval z obstojem takega omrežja na območju njegove nepremičnine in dokazoval z lokacijsko informacijo z dne 1. 6. 1976 in soglasjem za priključek kanalizacije z dne 1. 6. 1976.
Ker se je toženka pomanjkljivo opredelila do tožnikovih navedb in listinskih dokazov ter v posledici tega ni ugotavljala, ali je bil na območju tožnikove nepremičnine dejansko že izveden kakšen kanalizacijski vod in ali je bil tak vod del javne komunalne infrastrukture, je nepopolno ugotovila dejansko stanje.
ZUreP-2 člen 151, 151/1, 222, 222/1, 222/3. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog - Trebelno (2014) člen 19, 19/1, 19/3. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 34, 34/2.
Dejstvo, da je v tretjem odstavku 19. člena Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog-Trebelno opredeljen en izmed možnih primerov, ko pride do odmere komunalnega prispevka po uradni dolžnosti (tj. v primeru, ko občina od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja), ne pomeni, da občina komunalnega prispevka po uradni dolžnosti ne bi smela odmeriti tudi v drugih primerih, ko ji takšno odmero izrecno omogoča že zakonska določba.
ZUreP-2 se je začel uporabljati z dnem 1. 6. 2018, to pa po presoji sodišča narekuje, da se določba tretjega odstavka 222. člena tega zakona razlaga na način, da je tam določen dvoletni rok za odmero komunalnega prispevka v primeru, ko je do izboljšanja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča prišlo pred pričetkom uporabe ZUreP-2, pričel teči šele s pričetkom uporabe tega zakona. Drugačna razlaga, za katero se zavzema tožnik, bi namreč pomenila nedopustno retroaktivno učinkovanje predpisa.
ZUreP člen 221, 222, 222/3. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog - Trebelno (2014) člen 14.
Za primer izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, je v 222. členu ZUreP-2 (prvi odstavek) dana podlaga, da pristojni občinski organ odmeri komunalni prispevek z odmerno odločbo po uradni dolžnosti. Pri tem se šteje, da gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, če se stavbno zemljišče opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, ki je na stavbnem zemljišču prej ni bilo (prvi odstavek 151. člena ZUreP-2).
Za razmejitev med javno komunalno opremo in priključkom je v skladu z novejšo sodno prakso bistveno, da se priključek od komunalne opreme razlikuje glede temeljne funkcije, in sicer je priključek namenjen zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo. Pri tem gre za to, da za priključek v smislu zakona ni mogoče šteti objekta, ki ne bi bil povezan s posamezno gradnjo in namenjen zgolj tej gradnji. Zato se za priključek ne more šteti objekt, ki bi bil zgrajen ločeno od posamezne gradnje, npr. za zagotavljanje koristi večjemu številu (predvidenih) objektov.
Tudi kolikor se je organ na delno arbitražno odločbo z dne 24. 2. 2017 oziroma njeno obrazložitev oprl iz razloga ugotovitve dejstva, da je toženka tožniku že v celoti povrnila plačan komunalni prispevek, pa takšnega dejanskega zaključka iz nje ni mogel razbrati. Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije namreč tožnikovega zahtevka za vračilo (dela) komunalnega prispevka ni zavrnila iz razloga, ker bi mu bil že dejansko povrnjen, ampak, ker – po pravilih o neupravičeni obogatitvi, na podlagi katerih je presojala spor iz pogodbenega javno-zasebnega partnerstva – ta strošek za toženko ni bil (več) koristen; kot to izhaja iz 107. točke obrazložitve delne arbitražne odločbe.
Tudi po presoji sodišča je bilo v postopku odločanja o vračilu plačanega komunalnega prispevka na podlagi desetega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki je predmet obnove, treba odgovoriti na vprašanje, ali je gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 prenehalo veljati. Ker je organ v postopku, ki je sedaj predmet obnove, ugotovil, da je to prenehalo veljati, je skladno z desetim odstavkom 79. člena ZPNačrt že plačani komunalni prispevek vrnil (takratnemu) investitorju, tj. družbi A., d. o. o. S tem, ko je Upravna enota Vrhnika v nadaljevanju izdala odločbo št. 351-181/2016-52 s 26. 10. 2018 o spremembi tega gradbenega dovoljenja, v kateri je hkrati ugotovila, da je navedeno gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 še vedno veljavno, pa je kot pristojni organ predhodno vprašanje, tj. veljavnost navedenega gradbenega dovoljenja, na katerega je organ tudi sam oprl odločbo, izdano v postopku vračila že plačanega komunalnega prispevka, rešila drugače. Iz tega razloga je po presoji sodišča pravilna odločitev organa o obnovi postopka vračila komunalnega prispevka po uradni dolžnosti.
Iz določbe 218. člena ZUreP-2 izhaja, da mora občina za primer odmere komunalnega prispevka zaradi obremenitve obstoječe komunalne opreme sprejeti odlok in v njem določiti podlage za njegovo odmero. Vsebino takega odloka predpisuje 21. člen Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka. Da bi toženka tak odlok sprejela (in na tej podlagi opravila odmero v obravnavanih primerih), iz izpodbijanih odločb ne izhaja, saj je - kot izhaja iz odločb - komunalni prispevek odmerila (ob zgoraj citiranih določbah ZUreP-2) še na podlagi Odloka o komunalnem prispevku v občini Hoče – Slivnica (ki je bil sprejet še na podlagi prej veljavnega 79. in 80. člena ZPNačrt), česar pa glede na zgoraj povzeti 218. člen ZUreP-2 ne bi smela. To pomeni, da izpodbijane odločbe temeljijo na napačni uporabi materialnega prava in je že iz tega razloga treba tožbi ugoditi ter izpodbijane odločbe odpraviti.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - odmera komunalnega prispevka lastniku obstoječega objekta - priklop na izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje
Za odločitev je bistvenega pomena vprašanje, ali je bil tožnik kot lastnik obstoječega objekta obremenjen s spornim komunalnim prispevkom skladno z zahtevami sedmega odstavka 79. člena v povezavi z 80. členom ZPNačrt.
Zavezancu se lahko naloži v plačilo komunalni prispevek le skladno s predpisi, ki veljajo v trenutku, ko je nastopila okoliščina, na podlagi katere je mogoče to javno dajatev zakonito odmeriti, torej izboljšanje komunalne opremljenosti (npr. trenutek priključitve na komunalno omrežje). Če so torej tedaj predpisi določali obveznost plačila komunalnega prispevka, ga je zavezanec dolžan plačati v tedaj predpisani višini.
Za priključek se ne more šteti objekt, ki bi bil zgrajen ločeno od posamezne gradnje, npr. za zagotavljanje koristi večjemu številu (predvidenih) objektov. Če pa mora investitor za priključitev objekta na javno infrastrukturo sam zgraditi objekt, ki ima opisano naravo javne infrastrukture, zemljišča ni mogoče šteti za komunalno opremljenega, zato v takem primeru niso izpolnjeni pogoji za odmero komunalnega prispevka.
Da bi sodišče lahko presodilo tožbeni ugovor glede pravilne določitve zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, bi moralo najprej vedeti, kateremu izmed A. A. na naslovu ... je bil z izpodbijano odločbo komunalni prispevek sploh odmerjen.
ZPNačrt člen 80. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 6, 6/7.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - uporaba materialnega prava - neto tlorisna površina objekta - nepopolno dejansko stanje
Plačilo komunalnega prispevka ni nekakšna civilna sankcija, kot bi izhajalo iz izpodbijane odločbe, zaradi nelegalne/neskladne gradnje, kar je zasledovala odločba Upravne enote Jesenice, št. 351-138/2016-3 z dne 14. 9. 2016, za odmero plačila uzurpacije in degradacije prostora, na katero se organ neupravičeno pri svojem stališču, da je gradnja novogradnja in kot taka podvržena plačilu komunalnega prispevka, kot da se na novo priključuje na komunalno opremo, opira. Relevantno dejansko stanje v obravnavani zadevi je, da je objekt že priključen na komunalno opremo kot tožnika zatrjujeta, za kolikšno neto tlorisno površino objekta je bil že plačan in nato ugotavljanje razlike neto tlorisne površine, za katero obveznost še obstaja. Na ta dejanski podatek pa nato, v skladu s podzakonskimi akti, komunalni prispevek odmeriti.
Odsotnost vsebine kot določata 2. in 5. točka tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt ne omogočata zaključka, da Pogodba vsebuje voljo strank, da tožnik ni dolžan plačati tudi komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo.
Toženka je s sprejemom izpodbijanega Odloka izdala akt o zadevi iz svoje izvirne pristojnosti, zato že iz tega razloga ni mogoče slediti tožbeni trditvi, da je pravni interes tožnic - občin za njegovo izpodbijanje v upravnem sporu podan, saj se nanje ne nanaša ne neposredno in ne posredno. Povedano drugače: z izdajo tega akta ni bilo z ničemer poseženo v opravljanje GJS v ostalih občinah (ustanoviteljicah) oziroma na območjih ostalih občin.
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča zahteva odločanje o začasni odredbi restriktiven pristop. Tožnik, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda zanj težko popravljiva; na tožniku je torej tako trditveno kot dokazno breme. Restriktivnost tega pristopa je torej v tem, da mora stranka za to potrebna dejstva in dokaze navesti oziroma predložiti že v samem predlogu za izdajo začasne odredbe, da dejstva, ki so pomembna za odločitev, praviloma niso predmet dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi kot z listinskimi dokazi ter da sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe ne ugotavlja dejstev ter ne izvaja dokazov po uradni dolžnosti.
ZUreP-2 člen 222. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov javne kanalizacije v Občini Gorenja vas - Poljane (2008) člen 18, 18/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - oprostitev plačila komunalnega prispevka - uporaba materialnega prava
Izdaja soglasja za priklop ne predstavlja podlage za odmero komunalnega prispevka, saj se ta (v primeru izboljšanja opremljenosti) odmeri že po uradni dolžnosti in predstavlja enega od pogojev za priključitev na javno komunalno omrežje. To pomeni, da bi bil tožnici ne glede na vloženo vlogo za izdajo soglasja oziroma posledično izdano soglasje kljub temu po uradni dolžnosti odmerjen komunalni prispevek.
ZUS-1 člen 37, 37/2. ZVO-1 člen 149. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev (2009) člen 18, 19, 30.
priključitev na komunalno opremo - soglasje za priključitev - ničnost odločbe
Iz opisane ureditve Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode jasno izhaja, da je za izdajo soglasja (ki že glede na svoj pomen (tj. soglasje kot pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve nečesa - SSKJ) nedvomno izključuje izdajo akta po uradni dolžnosti) potrebna vloga lastnika objekta oziroma njegovo aktivno sodelovanje. Iz že citiranih določb odloka tudi izhaja, da izvajalec odloča o priključitvi z izdajo soglasja za priključitev, ki ga lahko zavrne v primerih (med drugim), če investitor ali lastnik obstoječega objekta k vlogi za izdajo soglasja ni predložil predpisane dokumentacije (prvi odstavek 22. člena).
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - objektivni rok za vložitev predloga
Tožnika sta zamudila objektivni rok treh mesecev, ki se šteje od objektivne okoliščine - dneva zamude in ni odvisen od vednosti ali nevednosti predlagatelja. Glede na to, da sta tožnika prišla v zamudo s pretekom roka za vložitev pritožbe, to je s 14. 10. 2017, bi predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko vložila v treh mesecih od tega dne, vendar je nesporno, da sta pritožbo s smiselnim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje vložila (šele) 22. 11. 2018. To pomeni, da sta zamudila rok za predlog v vrnitev v prejšnje stanje. Zaradi zamude tega roka pa vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče predlagati (tretji odsatvek 105. člena ZUP).
ZUreP-2 člen 155, 155/1, 216, 216/1, 216/3, 216/5, 216/5-1, 220, 220/1. ZUP člen 214, 214/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Toženka v izpodbijani odločbi ni navedla razlogov, iz katerih bi izhajalo, da se lahko tožnikov objekt zgolj z izgradnjo individualnega priključka priključi na javno komunalno omrežje in da torej od obstoječega jaška do tožnikovega objekta za priključitev tožnikovega objekta ni potrebno zgraditi nobenega dodatnega komunalnega voda. Pojasnila je, da se interna kanalizacija priključi na javno tam, kjer je to tehnično mogoče, kar sicer na splošni ravni drži, vendar pa iz take obrazložitve ne izhaja, zakaj naj bi se konkretni, tj. tožnikov objekt, priključil na komunalno infrastrukturo tam, kjer trdi toženka oziroma zakaj za priključitev ni potrebna dodatna javna komunalna infrastruktura, za katero tožnik trdi, da jo je treba zgraditi.
soglasje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - vezanost na zahtevo stranke - postopek začet na zahtevo stranke - ničnost - nepristojen organ
Pravna ureditev že pojmovno izključuje izdajo soglasja drugače kot na zahtevo stranke. Gre torej za stvar, v kateri je po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, zato sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.
Kot sredstvo zagotavljanja uresničevanja predpisanih dolžnosti uporabnikov je predviden inšpekcijski nadzor, ne pa postopki, ki bi jih vodil izvajalec javne službe (prvostopni organ) in v njih (samoiniciativno) izdajal soglasja za priključitev. Le pristojni inšpekcijski organ bi lahko torej tožnici naložil priklop v postopku, ki ga vodi po uradni dolžnosti. V tem delu je torej prvostopni organ sprejel odločitev kot nepristojni organ