• Najdi
  • 1
  • od 9
  • >
  • >>
  • 1.
    UPRS Sodba I U 179/2021-32
    2.7.2024
    UP00082029
    ZS člen 71, 71/2, 71/6. ZSS člen 66-68.
    sodnik - letni razpored dela sodnikov - razporeditev sodnikov - pravni interes za ugotovitveno tožbo - disciplinska sankcija - neodvisnost sodnikov
    Razlogi za razporeditev tožnice, upoštevajoč kadrovsko situacijo na Okrajnem sodišču v ... (ki bi sicer lahko predstavljali legitimen razlog za razporeditev po citiranem drugem odstavku 71. člena ZS, kot to izhaja tudi iz povzete odločbe Ustavnega sodišča RS), se izkažejo kot neprepričljivi, saj je bila razporejena ravno tista sodnica, za katero je prvostopenjski organ ugotavljal ''odklonska ravnanja''. Navedeno tako kaže, da gre dejansko za disciplinsko sankcioniranje tožnice (za katerega prvostopenjski organ nedvomno ni pristojen) in ne za reševanje kadrovske situacije na eni od organizacijskih enot Okrožnega sodišča v ... z razporeditvijo enega izmed sodnikov, ki opravlja sodniško funkcijo na Okrožnem sodišču v ...
  • 2.
    UPRS Sodba IV U 160/2020-33
    31.1.2024
    UP00080760
    ZUS-1 člen 2, 9, 9/4. ZPDI člen 21. ZIntPK člen 37, 38, 40.
    pravniški državni izpit (PDI) - izpitna ocena - opravljanje pravniškega državnega izpita - ugovor krajevne nepristojnosti - ocena strokovne komisije - strokovno opravilo - zapisnik - svoboda dela - COVID-19
    V obravnavanem primeru tožnik izpraševalcu na ustnem delu PDI očita ravnanje v nasprotju z določbo 37. člena ZIntPK, ker gre za sodnika, predsednika višjega sodišča, ki je sodeloval pri njegovem izobraževanju in pripravništvu. Po presoji sodišča razlogi, na katere se sklicuje tožnik v tožbi, ne pomenijo okoliščin, ki bi bile v nasprotju s standardi nepristranskosti in bi vzbujale dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost člana izpitne komisije. Zatrjevane odklonitvene razloge je namreč treba ocenjevati, ali so ti razlogi takšni, da vzbujajo dvom o nepristranskosti uradne osebe. Gre za vprašanje, ali so podane okoliščine, ki pri razumnem človeku lahko ustvarijo dvom o nepristranskosti (objektivno merilo), teh okoliščin pa tožnik zgolj z zatrjevanjem, da jih je zaznal zaradi nekorektne obravnave na izpitu in posledično negativne ocene na izpitu, ni izkazal.

    Zapisnik o opravljenem ustnem delu izpita PDI ni zapisnik o upravnem dejanju, ampak o dejanju strokovnega organa, pri delu komisije pa ne gre za procesno dejanje, ampak za strokovno delo, ocenitev strokovnega znanja kandidata.
  • 3.
    UPRS Sodba I U 561/2020-25
    9.11.2022
    UP00064600
    ZS člen 89, 89/1, 89/1-3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2. URS člen 14.
    sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - pravni standard - načelo sorazmernosti - načelo enakosti
    Razlaga 3. točke prvega odstavka 89. člena ZS, po kateri bi bilo vsako ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo izvedenca neredno delo in s tem razlog za razrešitev izvedenca, je tako v neskladju z ustavo. Ustavoskladna pa je razlaga, ki pri presoji upošteva težo storjene kršitve dolžne skrbnosti pri opravljanju izvedeniškega dela in izvedenčevo siceršnje delo. K takšni ustavoskladni razlagi zakona je zavezana tudi toženka.
  • 4.
    UPRS Sodba IV U 59/2021-24
    21.3.2022
    UP00064577
    ZSICT člen 44, 44/1. ZUP člen 9.
    sodni izvedenec - začasna prepoved opravljanja dela - javna listina - pravica do izjave - ugovor retroaktivne uporabe zakona - zavrnitev tožbe
    Pravilno je ugotovljeno odločilno dejstvo za izrek ukrepa začasne prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenstva, da je zoper tožnika, ki je bil imenovan za sodnega izvedenca, uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katerega je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti.

    Zmotno je prepričanje tožnika, da ZSICT velja retroaktivno, saj je navedena pravna norma v času domnevne storitve kaznivega dejanja tožnika že obstajala, in sicer v enaki vsebini kot sedaj. Pri izdani odločbi gre za upravni ukrep, ki nima kaznovalne narave, saj je povezan z izpolnjevanjem v zakonu določenega javnopravnega pogoja za opravljanje funkcije izvedenca, zato tudi ni določen v predpisu s področja kazenskega prava.
  • 5.
    UPRS Sklep III U 57/2021-17
    17.2.2022
    UP00055152
    ZSICT člen 16, 16/1, 16/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    sodni tolmač - strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - preizkus znanja - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
    Tožnica je že bila imenovana za sodno tolmačko in je torej za to potrebne pogoje, med katere spada tudi opravljen poseben preizkus strokovnosti, že izpolnila. To pa pomeni, da (že iz tega razloga) tudi ob morebitnem uspehu s tožbo in odpravi izpodbijanega sklepa, sodišče oziroma toženka v ponovnem postopku ne bi imela podlage za sprejem (nove, za tožnico bolj ugodne) odločitve, s katero bi se tožnici dovolila ponovitev drugega opravljanja preizkusa strokovnosti za sodno tolmačko. Glede na navedeno si tožnica s tožbo, kot jo je vložila, ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
  • 6.
    UPRS Sodba II U 117/2019-17
    17.11.2021
    UP00054986
    ZUS-1 člen 2. ZS člen 60, 61, 61/2. ZPDI člen 8, 9, 10, 11.
    pravniški državni izpit (PDI) - pripravništvo - prednostni vrstni red - sodišče
    Ker ima lahko izbris prijave kandidata iz prednostnega vrstnega reda za zasedbo prostih mest sodniških pripravnikov vpliv na pravico kandidata do opravljanja sodniškega pripravništva po ZPDI, je zoper odločitev o izbrisu sodno varstvo pravice zagotovljeno v upravnem sporu.

    Višja sodišča so po zakonu dolžna prednostne vrstne rede za zasedbo prostih mest voditi za obvezno sodniško pripravništvo, torej za kandidate za sodniške pripravnike, ki še niso pridobili (in udejanjili) pravice do opravljanja obveznega sodniškega pripravništva (prvih osem mesecev). Ker je tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe obvezni del pripravništva že opravil, to pomeni, da je pravico do opravljanja sodniškega pripravništva pridobil in ta del usposabljanja tudi že zaključil, je odločitev predsednika višjega sodišča, da se njegove prijave ne ohrani na prednostnem vrstnem redu za opravljanje obveznega sodniškega pripravništva, pravilna in v skladu z namenom zakonodajalca.
  • 7.
    UPRS Sklep II U 112/2021-15
    15.6.2021
    UP00047173
    ZS člen 13a, 60, 60/1, 60/3, 61, 61/1. ZUS-1 člen 2, 4.
    upravni spor - dopustnost - upravni akt - zavrženje tožbe - kršitev ustavnih pravic - drugo sodno varstvo
    Z odredbo je bila zadeva opredeljena kot prednostna, zakoniti sodnici pa je bila v ta namen naložena dolžnost rednega poročanja o stanju zadeve. Z odredbo ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
  • 8.
    UPRS Sodba II U 245/2018-16
    19.5.2021
    UP00052541
    ZIMI člen 22c, 22c/2, 22d.
    imenovanje izvedenca - javni razpis - kriteriji za izbiro - pravna podlaga - neobrazložena odločba
    Niti iz Pravilnika o psih pomočnikih niti iz ZIMI ne izhajajo podrobneje določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, da je lahko imenovan za izvedenca s področja dela s psi pomočniki in tako tudi ne sporni pogoj, da kandidat ne sme biti vključen v šolanje psov pomočnikov pri pogodbenih partnerjih ministrstva za izvajanje šolanja psov pomočnikov.

    V javnem razpisu oz. pozivu navedenih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
  • 9.
    UPRS Sklep III U 202/2020-9
    18.3.2021
    UP00045948
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4, 36/1-6, 36/2. ZIZ člen 298a, 298a/1. ZSS člen 80. ZSSve člen 39, 45
    upravni spor - predhodni preizkus tožbe - sodni izvršitelj - aktivna legitimacija - upravičeni predlagatelj postopka - stranka v postopku - sodnik - disciplinski postopek zoper izvršitelja - disciplinsko kaznovanje sodnika - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - pravni interes

    Pojasnilo v zvezi s predlogom za uvedbo disciplinskega postopka ni upravni akt, ki bi posegal v tožnikov pravni položaj, zato tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper takšno pojasnilo. Kot je pravilno poudarila že toženka, gre v postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti izvršitelja za javnopravno razmerje med izvršiteljem in državo. Tožnik kot dolžnik je upravičen predlagati le sprožitev disciplinskega postopka, ne pa zahtevati začetka takšnega postopka, v katerem se tudi ne odloča o tožnikovi pravici ali neposredni osebni koristi. V disciplinskem postopku bi bilo kvečjemu lahko poseženo v pravice izvršitelja.

    Prav tako tožnik kot stranka sodnega postopka ni upravičen predlagati uvedbe disciplinskega postopka zoper sodnika, niti dati pobude za uvedbo takšnega postopka. Tudi kolikor bi mu zakon priznaval upravičenost vložiti pobudo za začetek postopka, pa tudi v tem primeru ne bi šlo za postopek, v katerem bi se odločalo o tožnikovi pravici ali neposredni osebni koristi, temveč bi bilo v disciplinskem postopku poseženo kvečjemu v pravice sodnika.

  • 10.
    UPRS Sodba II U 213/2018-14
    18.2.2021
    UP00046529
    ZS člen 89, 89/1, 89/1-3. ZSICT člen 29, 29/1, 29/2, 30, 30/1.
    sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pravni standard - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja
    Glede na to, da tožena stranka ni napolnila pravnega standarda, saj ni povedala, kaj točno zajema pojem „neredno delo“, ni pravilno uporabila materialnega prava. Sodišče je zato po opravljeni glavni obravnavi in zaslišanju tožnice to pomanjkljivost odpravilo.
  • 11.
    UPRS Sklep I U 1109/2019-19
    29.12.2020
    UP00045416
    ZPDI člen 26, 28, 28/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
    pravniški državni izpit (PDI) - pristop k ustnemu delu izpita - izpitna ocena - zahteva za obrazložitev ocene izpita - presoja strokovne ocene komisije - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
    Pri oceni pisnega dela PDI gre po presoji sodišča za strokovno oceno članov izpitne komisije, ki so na podlagi 21. člena ZPDI imenovani izmed izkušenih sodnikov, državnih tožilcev, odvetnikov, notarjev in drugih uglednih pravnih strokovnjakov. Preverjanje strokovne usposobljenosti kandidata, ni odločanje o upravni stvari in tudi ne odločanje v upravnem postopku, zaradi česar sprejeta ocena o pisnem delu PDI ni upravna stvr in to ne more postati zgolj zato, ker jo je državni organ zapisal v izrek svoje odločbe. Posledično tudi ni stvar uprvnega spora, zato tudi ne more imeti sodnega varstva.
  • 12.
    UPRS Sodba I U 301/2020-9
    7.7.2020
    UP00044244
    ZUP člen 9, 99, 99/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 36, 36/1. ZSICT člen 44.
    sodni izvedenec - prepoved opravljanja dela - kršitev pravice do izjave - poseben ugotovitveni postopek
    Toženka dejansko ni vodila skrajšanega ugotovitvenega postopka. S tem, da je toženka tožniku dala možnost, da se – v skladu z 9. členom ZUP – izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, je toženka dejanje (za uveljavitev oziroma varstvo pravic tožnika) v postopku opravila in s tem de facto vodila posebni ugotovitveni postopek. Kljub temu, da toženka vodenja posebnega ugotovitvenega postopka v izpodbijani odločbi ni posebej obrazložila, pa to ni vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, s čimer bistvena kršitev določb postopka ni podana.

    Ker 44. člen ZSICT ne določa roka, v katerem mora tožnik kot sodni izvedenec za obdobje začasne prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenca deponirati štampiljko in izkaznico, je toženka v skladu z določbo drugega odstavka 99. člena ZUP rok pravilno določila sama in hkrati pojasnila svojo odločitev, upoštevaje okoliščine primera; in sicer s sklicevanjem na prvi odstavek 36. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
  • 13.
    UPRS Sodba III U 86/2017-11
    21.5.2020
    UP00035885
    ZSS člen 24, 27, 27/3, 27/4, 34.
    sodniško napredovanje - napredovanje na položaj svétnika okrajnega sodišča - hitrejše napredovanje
    Okrajni (in okrožni) sodniki pri napredovanju na položaj svétnika v primerjavi z višjimi in vrhovnimi sodniki niso diskriminirani, saj so tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba za izvolitev na posamezno sodniško mesto oziroma v naziv okrajni, okrožni, višji in vrhovni sodnik, pomembno različni. Različna je torej umestitev navedenih skupin sodnikov v hierarhični sistem sodstva, pri čemer se sodišče v zakonsko primernost ureditve ne more spuščati, saj gre za stvar, ki je v polju odločanja zakonodajalca.
  • 14.
    UPRS Sodba II U 298/2017-20
    20.5.2020
    UP00041455
    ZS člen 89, 89/1, 89/1-4.
    sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - razlogi za razrešitev
    Za razrešitev cenilca po 4. točki 89. člena ZS je bistvena ugotovitev, ali cenilec svojih dolžnosti ni opravil vestno, kar po presoji sodišča pomeni, da pri izvrševanju zadanih nalog ni upošteval ne strokovnih (skrbnost dobrega strokovnjaka) ne splošnih (skrbnost dobrega gospodarja) standardov, ki mu nalagajo natančno in skrbno preučitev primera ter nato postopanje v skladu s pravili znanosti in stroke.

    Za odločitev v predmetni zadevi ni bistveno vprašanje, katera metoda cenitve je pravilna v konkretnem primeru, ampak ali je mogoče cenilcu očitati nevestno opravljanje dela.
  • 15.
    UPRS Sodba I U 1025/2018-9
    14.5.2020
    UP00034473
    ZS člen 87, 87/1, 89.
    sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - razlogi za razrešitev - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - moralna neprimernost
    Konkretni razrešitveni razlog ni vezan na obstoj pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, ki bi bilo storjeno v kakršnikoli zvezi s sodnim izvedenstvom, pač pa je pomembno le, da to dejstvo obstaja in da je sodni izvedenec posledično moralno neprimeren za nadaljnje opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča.
  • 16.
    UPRS Sodba I U 2106/2018-23
    12.5.2020
    UP00034467
    ZSICT člen 29, 29/1, 29/2, 30, 30/1, 30/2. ZS člen 89.
    sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - nevestno opravljanje dela - pogoji za razrešitev
    Neupoštevanje pravil znanosti in stroke, ki ne povzročijo hujših škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence (lažja nevestnost) sodnega tolmača predstavlja lažjo disciplinsko kršitev, za katero je predviden (zgolj) pisni oziroma javni opomin. Šele hujša nevestnost ali ponovitev disciplinskih kršitev, za katere je sodnemu tolmaču že bil pravnomočno izrečen disciplinski ukrep in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno ali pošteno opravljal delo sodnega tolmačenja predstavlja hujšo disciplinsko kršitev, za kar je najprej predvidena denarna kazen, zatem začasen odvzem licence in šele nato trajen odvzem licence - razrešitev - odvisno od teže kršitve in njenih posledic, povzročene škode, stopnje odgovornosti, prejšnjega dela in vedenja osebe, zoper katero se vodi disciplinski postopek.
  • 17.
    UPRS Sodba II U 136/2018-14
    22.4.2020
    UP00036913
    ZS člen 84, 84/3, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2, 92. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 29a.
    sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
    Zakonodajalec je z uveljavitvijo obveznosti za sodne tolmače iz četrtega odstavka 84. člena ZS želel zagotoviti ohranitev ustrezne ravni strokovnosti in napredka tudi pri že zapriseženih sodnih tolmačih. Gre torej za obveznost tolmača in ne za obveznost ministrstva, da tolmače seznanja in obvešča o strokovnih izpopolnjevanjih. Niti ZS niti Pravilnik o sodnih tolmačih namreč toženi stranki ne nalaga dolžnosti glede organizacije strokovnih izobraževanj in posvetovanj, niti dolžnosti obveščanja sodnih tolmačev o organiziranih posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, pač pa gre za obveznost sodnega tolmača, za katero mora poskrbeti sam.
  • 18.
    UPRS Sodba II U 464/2017-11
    3.3.2020
    UP00034804
    ZVPSBNO člen 3, 6. ZKP člen 407.
    pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - kazenski postopek - neprava obnova postopka
    Tudi pri odločanju o nepravi obnovi gre za sojenje, saj sodišče izda odločitev v obliki sodbe ali sklepa, zoper katerega je možna pritožba. Zato je napačno stališče tožene stranke, da v okviru odločanja o predlogu za združitev kazni (t.i. nepravi obnovi) ne gre za sojenje, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče uporabiti ZVPSBNO.
  • 19.
    UPRS Sodba III U 35/2018-9
    19.12.2019
    UP00033210
    ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2, 92.
    sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
    Dejstvo, da je oseba pridobila pravico opravljati delo stalnega sodnega tolmača za določen jezik pred uveljavitvijo zakonske obveznosti predložitve dokazil o rednem strokovnem izpopolnjevanju, ne more biti razlog, zaradi katerega ji te obveznosti ne bi bilo treba izpolniti.
  • 20.
    UPRS Sklep IV U 223/2019-9
    18.12.2019
    UP00043021
    ZUS-1 člen 32, 32/2.
    prepoved opravljanja dela - sodni izvedenec - težko popravljiva škoda - neizkazana težko popravljiva škoda - odložitvena začasna odredba
    Tožnikova zahteva za izdajo t.i. odložitvene začasne odredbe temelji na uveljavljani nevarnosti nastanka težko popravljive škode kot posledico začasne prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenstva. Ker tožnik me navaja v tem pogledu prav ničesar določnega, niti ne predloži nobenih dokazov, iz katerih bi bilo mogoče vsaj posredno sklepati o poseldicah izvršitve izpodbijane odločbe v smislu nastanka težko popravljive škode, temeljni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen.
  • 1
  • od 9
  • >
  • >>