Iz določb petega odstavka 87. člena ZS v zvezi s 4. alinejo prvega odstavka 5. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih izhaja, da mora zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela kandidat toženki predložiti mnenje ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije z obrazloženo oceno o njegovi strokovnosti in sposobnosti za posamezna strokovna področja in podpodročja za katera želi biti imenovan. Takšnega mnenja tožnik v obravnavanem postopku ni predložil, nadomestiti pa ga ne more z navajanjem svojih kompetenc in sklicevanjem na poklicne standarde.
ZSICT člen 44. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 145, 145/1, 146, 146/4, 237, 237/2, 237/2-7.
prepoved opravljanja dela - sodni izvedenec - obrazloženost - kršitev pravice do izjave - poseben ugotovitveni postopek - preizkus odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Določila 44. člena ZSICT sama po sebi še ne dajejo opore za zaključek, ki ga je v izpodbijani odločbi napravila tožena stranka, da na tej podlagi tožniku izrečena začasna prepoved prične veljati nemudoma z njeno vročitvijo, brez da bi tak zaključek kakorkoli dodatno pojasnila in obrazložila, kar v tožbi torej utemeljeno graja tožnik. Prav zato je ostala obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.
Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika prav tako ni seznanila z dejstvi in razlogi, na podlagi katerih je v konkretnem primeru sprejela izpodbijano odločitev zgolj na podlagi obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 4. 2019, da je postala pravnomočna obtožnica zoper tožnika v kazenski zadevi opr. št. X Kpr 11063/2016 s priloženo zgolj delno kopijo obtožnice, v delu, ki zadeva tožnika. Glede na povedano je tožnik tako šele v upravnem sporu prvič imel v postopku sploh možnost navajati dejstva in predlagati dokaze v svoj prid.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 2.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - pravni standard
Toženka ni napolnila pravnega standarda z vseh vidikov tožnikovega položaja sodnega izvedenca, saj tožnikovih ravnanj, ki sicer kažejo, da v konkretnem primeru njegovo delo ni bilo skladno z dolžno skrbnostjo, ki jo mora pokazati pri svojem delu izvedenca, ni postavila v kontekst tožnikovega siceršnjega opravljanja dela izvedenca. Da je treba za zapolnitev pravnega standarda konkreten primer ovrednotiti tudi z vidika tožnikovega siceršnjega dela, pa kaže tudi sedanja ureditev področja dela sodnih izvedencev, ki to vprašanje ureja bistveno mileje.
ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 36.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pogoji za razrešitev - dolžnost strokovnega izobraževanja - predložitev dokazil o strokovnem izobraževanju
Izvedenec mora za izpolnitev dolžnosti iz četrtega odstavka 84. člena ZS toženki predložiti dokazila, da se je za strokovno področje in podpodročje udeležil najmanj petih strokovnih izpopolnjevanj v petletnem obdobju. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik takšnih dokazil ni predložil, saj tega niti ne zatrjuje. Zato je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na citiranih določbah zakona.
upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - sklep o prenosu pristojnosti - dopustnost pritožbe
V zadevah sodne uprave, ki ne pomenijo odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se določbe ZUP ne uporabljajo, zato tudi v primeru prenosa pristojnosti po 105.a členu ZS ne gre za postopek po določbah ZUP. Glede na to pritožba zoper sklep o prenosu pristojnosti ni mogoča, zato je bila ta pravilno zavržena.
ZPDI člen 19b. Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (2008) člen 29, 29/1, 29/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 289.
pravniški državni izpit (PDI) - plačilo stroškov - ugotovitvena odločba - ugovor - ničnost - upravna izvršba
V obravnavani zadevi bi morala biti opravljena upravna izvršba denarne terjatve, razvidne iz odločbe o dovolitvi pristopa k izpitu št. 604-348/2008/8 z dne 19. 11. 2008,1 ki jo opravi davčni organ po postopku, predpisanim za izvršbo davčnih obveznosti.
Tožena stranka ni imela podlage za odločanje o tožnikovem ugovoru, ki v upravnem postopku tudi sicer ni bil vložen, ampak bi morala potem, ko bi ugotovila, da je odločba št. 604-348/2008/8 z dne 19. 11. 2008 postala izvršljiva, zadevo zaradi oprave upravne izvršbe odstopiti davčnemu organu. To pomeni, da v obravnavani zadevi ugotavljanje okoliščin v zvezi s tožnikovim ugovorom ni stvar, v kateri bi tožena stranka lahko z dispozitivom samostojno odločala v upravnem postopku.
dostop do informacij javnega značaja - sodniška služba - varstvo osebnih podatkov - pravica do izjave - zaupni podatki
Seznanitev z zadevo ne pomeni zgolj tega, da stranka izve, da se vodi upravni postopek v konkretni zadevi, oziroma da je v zvezi s to vložena določena zahteva, temveč mora imeti možnost izjave o vseh dejstvih in okoliščinah zadeve pred izdajo odločbe.
Ker so podatki sodnikov z zakonsko določbo določeni kot zaupni, je v primeru, ko se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoči javni interes za razkritje po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, v drugem odstavku 21. člena istega zakona določen tudi postopek za umik z zakonom določene stopnje tajnosti. V tem primeru na predlog predstojnika o umiku tajnosti podatkov odloči Vrhovno sodišče RS, glede na to, da je za posredovanje podatkov zavezano sodišče, ki vodi uradno evidenco sodnikov. Tožena stranka zato brez umika z zakonom določene tajnosti, o vlogi za posredovanje podatkov ne more odločati.
ZPDI člen 19, 19b. Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (2008) člen 30.
pravniški državni izpit (PDI) - odložni pogoj - odstop od izpita
Odločba, s katero se kandidatu dovoli pristop k izpitu, je izdana pod odložnim oziroma suspenzivnim pogojem plačila stroškov izpita v določenem roku. Na podlagi jezikovne razlage 1. in 2. odstavka 19b. člena ZPDI namreč ni mogoče napraviti sklepa, da je kandidatu dovoljen pristop k izpitu že pred plačilom stroškov izpita. Sodišče se po povedanem torej strinja s tožnikom, da Prva odločba tožene stranke, s katero je bil tožniku dovoljen pristop k izpitu v navedenem roku, v 4. točki izreka dejansko vsebuje odložni pogoj plačila stroškov izpita, ki v konkretnem primeru nesporno ni bil izpolnjen. Zato se kot zmotno izkaže tudi stališče tožene stranke, da bi tožnik v konkretnem primeru moral v skladu z 2. in 3. odstavkom 30. člena Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu sporočiti v zahtevanem roku razloge za odstop od opravljanja izpita.
Določila 30. člena Pravilnika ne zavezujejo oseb, ki jim pristop k izpitu glede na določila drugega stavka 2. odstavka 19b. člena ZPDI ni dovoljen že po samem zakonu (ex lege), tako da te osebe ne sodijo v krog oseb, ki jih zajemajo določila 30 člena Pravilnika.
ZRSin člen 3, 4, 4/1. ZUP člen 154, 154/1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 64/5, 64/6. ZS člen 2, 2/1.
sprememba imena in pravil sindikata - hramba statuta - glavna obravnava - ponovljeni postopek - vezanost na pravno mnenje sodišča
Tožena stranka je glede tožnikovih navedb in dokaznih predlogov v njegovi vlogi (s prilogami) z dne 19. 1. 2017 zgolj posplošeno navedla, da je sicer besedna zveza „Konfederacija slovenskih sindikatov“ generična in nima razlikovalnega elementa in da bi bil to absolutni razlog za zavrnitev predlagateljeve zahteve, a je v zvezi s tem zaključila, „da ne obstaja predpis, ki bi vseboval določbe, katere besede in besedne zveze sindikat v svojem imenu lahko oz. sme vsebovati in katere ne“, medtem ko je tožnikovo primerjavo imen sindikatov in ministrstev označila kot nerazumljivo in (najmanj preuranjeno) zaključila, da na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva, ne da bi se do dokaznih predlogov tožnika sploh opredelila,
sodnik - letni razpored - razporeditev - akt zoper katerega je možen upravni spor
Ker je bila tožnica, ki je okrajna sodnica, na Okrožno sodišče v A. razporejena za obdobje od 11. 2. 2016 do 10. 2. 2019, je bila s tem izčrpana možnost nadaljnje razporeditve te (okrajne) sodnice na okrožno sodišče. Glede na to, da je bila tožnica z izpodbijano odločbo razporejena od 11. 2. 2019 dalje, pri čemer njena ponovna razporeditev ni časovno omejena, sodišče ugotavlja, da je takšna razporeditev tožnice, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, v nasprotju z določilom petega odstavka 71. člena ZS, torej nezakonita. Na ugotovitev sodišča, da je predmetna razporeditev tožnice nezakonita, ne vpliva niti razlog razporeditve, ki ga tožena stranka utemeljuje z obstojem delovnih potreb, niti morebitno podano soglasje tožnice za razporeditev. Če bi želel zakonodajalec na ta način urediti razporeditev okrajnih sodnikov na okrožna sodišča preko treh let, bi takšne razporeditve v besedilu člena pogojeval z danim soglasjem sodnika.
sodnik - letni razpored - razporeditev - akt zoper katerega je možen upravni spor
Ker je bila tožnica, ki je okrajna sodnica, na Okrožno sodišče v C. razporejena za obdobje od 1. 3. 2016 do 28. 2. 2019, je bila s tem izčrpana možnost nadaljnje razporeditve te (okrajne) sodnice na okrožno sodišče. Glede na to, da je bila tožnica z izpodbijano odločbo razporejena od 1. 3. 2019 dalje, pri čemer njena ponovna razporeditev ni časovno omejena, sodišče ugotavlja, da je takšna razporeditev tožnice, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, v nasprotju z določilom petega odstavka 71. člena ZS, torej nezakonita. Na ugotovitev sodišča, da je predmetna razporeditev tožnice nezakonita, ne vpliva niti razlog razporeditve, ki ga tožena stranka utemeljuje z obstojem delovnih potreb, niti morebitno podano soglasje tožnice za razporeditev, katerega obstoj si stranki sicer različno razlagata. Če bi želel zakonodajalec na ta način urediti razporeditev okrajnih sodnikov na okrožna sodišča preko treh let, bi takšne razporeditve v besedilu člena pogojeval z danim soglasjem sodnika.
ZS člen 93. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 21, 21/1, 24, 29.
sodni tolmač - strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega izpita
Pri ocenjevanju preizkusa znanja gre le za strokovno opravilo, ki je namenjeno preverjanju strokovnosti in znanj kandidata za sodnega tolmača ter tako predstavlja podlago za odločitev toženke o imenovanju za tolmača ali o zavrnitvi vloge za imenovanje.
ZS člen 87, 87/1, 87/1-4, 89, 89/1, 89/1-2, 89/1-3, 89/1-4. ZUS člen 20, 20/3.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pravnomočno obsojena oseba - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - tožbena novota - vezanost upravnega organa na pravnomočno kazensko sodbo
Na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo je bil minister glede vprašanj, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost, pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan (149. člen ZUP).
Navedbe v tožbi o tem, da tožnik ni ravnal v nasprotju s pravili znanosti in strokovnega znanja, proti svoji vesti in pristransko, ter zakaj, so nedopustne tožbene novote, ki jih sodišče ne sme upoštevati in nanje opreti odločitve.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - nevestno opravljanje dela - strokovna komisija - sporna dejanska vprašanja - načelo kontradiktornosti
V obravnavanem primeru bi strokovna komisija morala, zaradi razjasnitve spornih dejanskih vprašanj povabiti tožnika na sejo, saj toženi stranki, niti po dodatnih pojasnilih ni jasno, kako je tožnik ocenil vrednost gospodarskega poslopja in poslovne stavbe.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Dolžnost kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja in sprotnega seznanjanja zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma sodelovanja na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje za sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, določa ZS v šestem odstavku 87. člena. Tožnica je z odločbama iz leta 1988 in 1989 pridobila pravico opravljanja dela stalne sodne tolmačke za ruski in srbohrvaški jezik na celotnem ozemlju Slovenije, vendar ne povsem brez dodatnih pogojev oziroma obveznosti.
okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - sodniška služba - razlogi za razrešitev - dodelitev sodnika
Po presoji sodišča s tem, ko se je upoštevalo začasno dodelitev tožnice na delo na Vrhovno sodišče kot razlog za njeno predčasno razrešitev s položaja predsednice volilne komisije, zakon ni bil uporabljen pravilno.
ZEPDSV člen 2, 12, 18, 19. ZSS člen 1, 20, 23, 43b, 54.
evidenca o izrabi delovnega časa - sodnik - sodniška služba - javni uslužbenec - delovni čas
Ustavno sodišče RS je pojasnilo, da gre pri službenem razmerju sodnika z Republiko Slovenijo za javnopravno razmerje, ki ima nekatere elemente delovnega razmerja, vendar sodnik ni delojemalec države, ampak nosilec ene od vej oblasti. Položaj sodnikov in delavcev v delovnem razmerju zato ni primerljiv, različna ureditev pa temelji na različnem pravnem statusu. Položaj sodnikov je primerljiv s položajem drugih funkcionarjev.
Določbo 43.b člena ZSS je treba razumeti kot določbo, ki ureja pravico sodnikov do dnevnega in tedenskega počitka in v zvezi s tem poseben položaj sodnikov, ki opravljajo dežurno službo, ne da bi časovno omejevala sodnike pri opravljanju sodniške službe.
Sodišče ni delodajalec sodnika in torej med njima ne gre za razmerje delodajalec - delavec v smislu ZEPDSV, zato tožeča stranka glede sodnikov nima obveznosti, ki jih nalaga ta zakon.
napredovanje sodnika - hitrejše napredovanje - pogoji za hitrejše napredovanje - mnenje personalnega sveta - nadpovprečne delovne sposobnosti
Sodni svet ima glede na svoja ustavna in zakonska pooblastila pri odločanju določeno polje proste presoje pri uporabi vsebinskih kriterijev iz 29. člena ZSS. Zato lahko tudi strožje presoja posamezne kriterije oziroma odloči, kateri kriteriji ocenjevanja so pomembnejši oziroma imajo večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela. Vse to posledično zamejuje obseg sodne kontrole v upravnem sporu, v katerem se presoja v vsebinskem smislu omeji na vprašanje, ali so bili kriteriji iz 29. člena ZSS uporabljeni na način, ki je primeroma naveden pri posameznem kriteriju in ali je na tej podlagi odločitev mogoče sprejeti kot razumno in zato zakonito.
Stališče tožene stranke, da mora biti za hitrjše napredovanje izkazana strokovna nadpovprečnost, ki mora nedvoumno izhajati že iz ocene sodniške službe, ni nerazumna, ampak je odraz pooblastil, ki jih ima Sodni svet kot organ z vplivom na kadrovsko politiko v sodstvu. Odločitev, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, je tako tudi po mnenju sodišča lahko sprejeta le v primeru, ko njegovo delo odstopa od povprečja dela primerljivega sodnika, ko torej celota sodnikovega dela tako po kvaliteti kot kvantiteti izstopa od povprečja.