sodnik - imenovanje na sodniško mesto - imenovanje v višji sodniški naziv - prosti preudarek
Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva za neizbrane kandidate je ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri. Iz obrazložitve odločbe pa mora izhajati, da predlagani kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije, razvidni pa morajo biti tudi vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro tega kandidata. Zato je tudi sodna presoja v takih postopkih zadržana in usmerjena v presojo pravilnosti postopka, na izpolnjevanje pogojev za sodniško službo in kriterijev iz 28. člena ZSS ter ustreznost obrazložitve, pri čemer pa presoja ne more posegati v tisti del odločitve, ki sodi v polje lastne presoje Sodnega sveta.
prenehanje sodniške funkcije - nadomestilo plače - razlogi za prenehanje funkcije - odpoved
Tožnik je imel možnost vrnitve na prejšnje delovno mesto, vendar je s svojim ravnanjem, to je vložitvijo vloge na Sodni svet, jasno izkazal svojo voljo, da se tja ne želi vrniti in to kljub pravnomočni odločbi o mirovanju sodniške funkcije. To posledično pomeni, da po določbi prvega odstavka 38. člena ZPos ni upravičen do nadomestila, saj razlog nemožnosti nadaljevanja prejšnjega dela ni objektivne narave, ampak gre za subjektivne razloge, na katere je tožnik sam vplival oziroma jih povzročil.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3, 92. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 17, 17/2.
sodni izvedenec - razlogi za razrešitev - sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - redno opravljanje dolžnosti cenilca
Standard skrbnosti izvedenca je potrebno presojati v vsakem primeru posebej. Dokazno breme ravnanj, ki izražajo vestnost v delovanju in komuniciranju sodnih izvedencev in cenilcev s sodiščem oziroma organom, ki mnenje naroči, izhaja iz ZS in Pravilnika ter je v vsakem primeru, glede na dikcijo Pravilnika, na strani izvedencev. Zato bi bilo po mnenju sodišča utemeljeno pričakovati od tožnice, da dokazljivo (pisno) poskrbi za zatrjevani komunikacijski problem, česar pa očitno ni storila.
sodnik - imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - prosti preudarek - smiselna uporaba določb ZUP
Sodni svet ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto. Odločitev je torej stvar njegove presoje, ta pa mora biti sprejeta po z zakonom določenem postopku in na podlagi z zakonom določenih kriterijev.
V postopkih odločanja Sodnega sveta o izbiri ne gre za odločanje v upravni zadevi v smislu odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih s področja upravnega prava (2. člen ZUP), temveč gre za posamezni akt oblastne narave, ki ima značaj javno pravne stvari, v zvezi s katero se ZUP uporablja le smiselno (4. člen ZUP).
imenovanje predsednika sodišča - pogoji za imenovanje - formalni pogoji
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik kot okrajni sodnik Okrajnega sodišča v B. formalnega pogoja iz prvega odstavka 62. člena ZS ne izpolnjuje.
Zakonske ureditve 29. člena ZSS ni mogoče razlagati v pomenu, da mora biti ocena sodniške službe sestavljena ob izrecni vsebinski opredelitvi do vsakega od indikatorjev, ki so primeroma navedeni pri posameznem kriteriju. Po zakonskem besedilu je treba upoštevati (le) vse kriterije 29. člena ZSS, in ta zahteva je bila v obravnavanem primeru upoštevana. Že okoliščina, da so indikatorji pri posameznem kriteriju navedeni primeroma, kar izhaja iz besede "zlasti", po mnenju sodišča daje podlago za iskanje pomena posameznega zakonskega kriterija ob razumevanju indikatorjev kot normativnih meril, ki razlago uokvirjajo in vsebinsko usmerjajo, vendar je pomensko ne zapirajo.
Vsebinsko ponderiranje je po presoji sodišča razumno, saj upošteva ustavno vlogo sodstva kot veje oblasti in naravo sodnikovega dela, kar izhaja iz utemeljevanja sodnega sveta v izpodbijani odločbi, da je ugotovljeni kršitvi kvantitativnih meril (izrazito odstopanje pri obsegu dela in kršitve rokov za izdelavo sodnih odločb) potrebno presojati tudi z vidika pravočasnosti sojenja in pravice stranke do dostopa do sodišča in posledično krnitve ugleda sodnika in sodišča.
Sodišče sprejema zaključek Sodnega sveta, da dolgotrajen vzorec dela tožnice, ki se je v obdobju izdelave tretje ocene sodniške službe ponovil, da tožnica ne spoštuje rokov za pisanje odločb in sodne odločbe izdeluje nerazumno in neopravičljivo dolgo, pomeni zadostno podlago za ugotovitev, da tožnica nima potrebnih sposobnosti za opravljanje sodniške službe.
Daljše časovno obdobje, v katerem so se pojavljale enake kršitve, kljub stalnim opozorilom spet v obdobju izdelave predčasne ocene, pomeni tudi po mnenju sodišča tako hudo odstopanje od pričakovane kakovosti dela, da je ocena utemeljena.
ZSS člen 28, 29, 31, 32, 33, 34. URS člen 3, 23, 49, 49/3,125, 129, 132. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8.
sodniška služba - ocena sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - načelo sorazmernosti - test razumnosti - obseg sodne kontrole
Strožji test - test sorazmernosti - je v sporih, kot je obravnavani, potreben zaradi pomena varovanja ustavnega načela sodniške neodvisnosti in trajnosti sodniškega mandata. Prenehanje sodniške službe zaradi negativne ocene sodniške službe pomeni poseg v pravico iz 3. odstavka 49. člena Ustave, ki je dopusten, če je v skladu z načelom sorazmernosti, to pa vključuje med drugim tudi presojo, ali je ukrep nujen v tem smislu, da ni mogoče z milejšim ukrepom v enaki meri doseči isti legitimen cilj. Tudi v sodni praksi ESČP velja, da so okoliščine oziroma pogoji za prenehanje sodniške službe oziroma za odstavitev sodnika relevantne z vidika ugotavljanja, ali obstajajo zadostne garancije za sodniško neodvisnost. Dejstvo, da ta zveza izrecno ali neposredno ne izhaja iz določil 32., 33. in 29. člena ZSS, med tem ko je izrecno navedena za disciplinske postopke v 3. odstavku 80. člena ZSS, pa ne pomeni, da ni potrebno, da je vsaka ocena oziroma odločitev, da sodnik ne ustreza sodniški službi ali da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, obrazloženo pretehtana tudi z vidika varovanja sodniške neodvisnosti. Zakon je namreč vedno treba razlagati in uporabiti v skladu z ustavo, če pa na predmetnem področju obstajajo mednarodni standardi, kot to velja na obravnavanem področju, je toliko bolj priporočljivo, da pristojnemu organu ti standardi služijo v oporo pri ustavno-skladni razlagi in uporabi zakona in podzakonskega predpisa v posamičnem primeru.
Test stroge sodniške presoje izpodbijanega akta se nanaša na vse z zakonom ali podzakonskim predpisom predpisane procesne garancije, podprte s t.i. splošnimi pravnimi načeli poštnega postopka ter (mednarodno) sodno prakso, ter uporabo drugih procesnih določil ter zakonskih pogojev za izrek prenehanja sodniške službe iz 1. in 2. točke 1. odstavka 32., 33. in 34. člena ZSS, ter zakonsko predpisanih materialnih "kriterijev" za ocenjevanje sodniške službe iz 29. člena ZSS, ker ti po zakonu zavezujejo personalne svete pri oceni sodniške službe in tudi Sodni svet. Ker je zakonodajalec predpisal tudi obveznost Sodnega sveta, da sprejme merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe, se stroga sodniška presoja razteza tudi na upoštevanje Meril in kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe. Izven tega, kar je v zvezi s kriteriji za oceno sodniške službe predpisano z Merili in določilom 29. člena ZSS, pa imajo pristojni organi polje proste presoje, v katero Upravno sodišče v upravnem sporu ne posega, ker ni pristojno za strokovno oceno sodniške službe, razen če odločitev v posamičnem primeru glede uporabe tiste vsebine kriterijev ali indikatorjev, ki ni predpisana, ni nerazumna.
V vsakem primeru, brez izjem, mora biti ocena sodniške službe podana za vsak posamezen kriterij iz 1. odstavka 29. člena ZSS (vključno z zakonsko navedenimi indikatorji, tudi z oceno medsebojne korelacije teh indikatorjev, prav tako pa tudi kot celota in sicer tako, da mora predstavljati celovito oceno). Dokazno breme za negativno oceno sodniške službe, ki vodi k razrešitvi, je namreč na pristojnem organu, sodnik pa se lahko brani s svojimi argumenti.
sodniška funkcija - prenehanje sodniške funkcije - ničnost odločbe - aktivna legitimacija
Formalni status stranke v postopku izdaje odločbe sicer ni izključno merilo za priznanje aktivne legitimacije oziroma položaja stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP, po katerem se odločba lahko vsak čas izreče za nično po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca, saj so po stališču Ustavnega sodišča RS, izraženem v odločbi št. Up-666/10 in Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011 v smislu te določbe namreč v enakem pravnem položaju vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne; ker se odločba za nično izreče v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijanega akta, se mora zato tudi aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na priznanje tega statusa oziroma pravni interes v že končanem prejšnjem postopku.
ZSS člen 74, 74/1, 74/1-4. ZUP člen 129, 129/2, 129/2-2, 280.
sodniška funkcija - mirovanje sodniške funkcije - predlog za izrek ničnosti odločbe - pravni interes - aktivna legitimacija
Ni spora o tem, da je imel v postopku izdaje odločbe tožnik formalni status stranke, saj je bilo z njo na predlog tožnika odločeno o mirovanju njegovih pravic in obveznosti iz naslova sodniške službe. Sodišče se sicer strinja s stališčem tožene stranke, da formalni status stranke v postopku izdaje odločbe ni izključno merilo za priznanje aktivne legitimacije oziroma položaja stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP. Po stališču Ustavnega sodišča RS (odločba št. Up-666/10 in Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011) so namreč v smislu te določbe v enakem pravnem položaju vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijanega akta in se mora zato tudi aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na priznanje tega statusa oziroma pravni interes v že končanem prejšnjem postopku.
pravniški državni izpit - sodniški pripravnik - rok za prijavo - prošnja za podaljšanje roka
Iz tožničine prošnje je razbrati, da možnosti za pripravo na izpit nima zato, ker je redno zaposlena in ker so delovne obremenitve velike. Zatrjuje torej okoliščine, ki niso neobičajne in s katerimi se srečuje vsak kandidat, ki ima redno zaposlitev. Proti podaljšanju govori tudi dejstvo, da je bil rok za pristop na izpit tožnici že večkrat (sedemkrat za skupno pet let) podaljšan. Kar vse prepriča o tem, da sedanje razmere, v katerih tožnica živi in ki so nedvomno ustreznejše od tistih, v katerih je živela v prejšnjih letih, ne pomenijo posebnih in s tem utemeljenih razlogov za to, da se ji rok za izpit ponovno podaljša.
ZPDI člen 6, 6/1, 6/1-3, 7, 7/2, 19. - člen 6, 6/2. ZUP člen 209.
državni pravniški izpit - pogoji za pristop - sodniški pripravnik - pisna odločba - nostrifikacija tujih diplom - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim znanstvenim naslovom magister znanosti
Ni sporno, da je tožena stranka dolžna preveriti pogoje za pristop k pravniškemu državnemu izpitu, in da lahko v primeru, če ugotovi, da kandidat ni opravil pripravništva v skladu z določbami ZPDI, pristop k izpitu vlagatelja zavrne. Nima pa prav tožena stranka, ko navaja, da je bila brezpogojno dolžna spoštovati mnenja Pravne fakultete. ZUP, ki se v tem postopku prav tako uporablja, v 209. členu določa, kakšno naravo ima mnenje, potrebno za odločanje upravnega organa. Iz zakonskega teksta omenjenega člena oziroma njegove obrazložitve izhaja, da na vsebino mnenja drugega organa organ, ki je izdal odločbo, ni vezan, razen če zakon ne določa drugače. V konkretnem primeru bi zato po mnenju sodišča pri presoji izpolnjevanja pogojev za pristop k PDI tožena stranka morala poleg izdanega mnenja Pravne fakultete upoštevati tudi specifične okoliščine tožnika, torej presoditi, ali gre pri tožniku, glede na to, da mu je bilo omogočeno opravljanje dvoletnega pripravništva, (ki je pogoj za pristop k PDI), ter da se je v vmesnem obdobju deloma spremenil Zakon za pridobljene pravice tožnika v smislu 2. člena Ustave, ki govori o zaupanju v pravo in posledično tudi, ali je bil v konkretnem primeru spoštovan 22. člen Ustave RS, na katerega se tožnik prav tako sklicuje.
prenehanje sodniške funkcije - sodba disciplinskega sodišča - ugotovitev sodnega sveta
Postopek, v katerem se izreče disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije, je z odločitvijo Disciplinskega sodišča druge stopnje o pritožbi pravnomočno zaključen.
Za izdajo ugotovitvene odločbe, ki jo v takšnem primeru po 76. členu ZSS mora izdati Sodni svet, je pomembno ugotoviti, da je bila sodniku izrečena disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije ter da je odločitev o tem pravnomočna in kdaj.
podpredsednik sodišča - imenovanje podpredsednika sodišča - pogoji za imenovanje - kriteriji za izbiro - ocena sodniškega dela - akt o izbiri
Sodni svet je pri izbiri kot bistveni kriterij za (ne)izbiro kandidatke določil kriterij dosedanjega sodniškega dela tožeče stranke. Navedeni kriterij je po presoji sodišča v razumni povezavi s predmetom odločanja, saj je uspešnost opravljanja sodniške službe po 1. točki prvega odstavka 62. člena ZS formalni pogoj za imenovanje.
ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZSS člen 24, 27, 28, 29, 31, 32, 34.
sodniška služba - ocena sodniške službe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZSS za izdelavo ocene sodniške službe ne predvideva nobenega posebnega postopka niti ne predvideva izdaje odločbe o oceni, sama ocena sodniške službe pa tudi ne pomeni posebne odločitve o kakršnikoli pravici ali pravni koristi tožeče stranke; vsebuje le strokovno oceno in za tožečo stranko neposredno ne povzroča nobenih pravnih posledic niti ji ne posega v kakšno pravico, saj jo je za učinkovanje potrebno najprej uporabiti pri odločanju o napredovanju in v posledici tega izdati sklep o (rednem) napredovanju, ki ga izda predsednik sodišča ali sklep o (izrednem) napredovanju, ki ga izda sodni svet. Posledično to pomeni, da sama ocena sodniške službe nima značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor.
Ker o izrednem napredovanju odloči Sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča, to pomeni, da tožeča stranka, ki na podlagi izdelane ocene sodniške službe izpolnjuje pogoje za redno napredovanje, lahko po izčrpanju poti preko pritožbenega personalnega sveta zahteva tudi od Sodnega sveta, da odloči o njenem morebitnem predlogu za hitrejše ali izredno napredovanje ali napredovanje v višji sodniški naziv. Sodni svet pa se mora po prejemu takšne zahteve v svoji odločitvi o napredovanju, v skladu z uveljavljenimi standardi Ustavnega sodišča RS glede obrazložitve odločbe Sodnega sveta, opredeliti tako do zakonitosti postopka sprejemanja ocene sodniške službe, kot tudi do vsebinskih razlogov za oceno sodniške službe.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-11, 6/3, 6/3-1. ZS člen 78, 78/3, 78/3-9, 78/5.
dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - omejitve načela javnosti - zaupni podatki - podatki iz ocene sodniške službe
Podatki o oceni sodniške službe in učinkovitosti sodnikovega dela so po 9. točki tretjega odstavka 78. člena ZS podatki, ki se obdelujejo v centralni kadrovski evidenci za sodnike in so po šestem odstavku istega člena ZS zaupni. Do vprašanja, ali oziroma kako ta zakonska določba vpliva na možnost njihovega razkritja javnosti, se toženec ne opredeljuje.
ZUSZJ člen 9. Pravilnik o disciplinski odgovornosti tolmačev člen 14, 14-9, 16.
sodni tolmač - disciplinski postopek - disciplinski ukrep - odvzem pravice opravljanja poklica
Teža in narava kršitev, za katere je drugostopenjski organ ugotovil, da so bile storjene naklepno, utemeljujejo ugotovitev, da gre za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica tolmača, opredeljene v 9. točki 14. člena Pravilnika o disciplinski odgovornosti tolmačev.
Procesna predpostavka pravočasnosti tožbe v tem primeru ni izpolnjena, saj tožnik ne navaja, da bi bilo o njegovi pritožbi z dne 9. 11. 2016, ki jo je priložil tožbi in s katero je pritožbenemu organu predlagal, da naj 1. točko izreka izpodbijane odločbe razveljavi in odloči, da se predhodna odločba tožene stranke, odpravi iz razloga ničnosti.
pravniški državni izpit - plačilo stroškov opravljanja pravniškega državnega izpita - sklenitev delovnega razmerja v pravosodnih organih
Tožnica z ustnim povpraševanjem po prostih delovnih mestih na enem sodišču v času, ko to sodišče ni imelo odprtega nobenega javnega razpisa za zasedbo primernega delovnega mesta ter ob dejstvu, da je tožnica na predmetnem sodišču ustno povpraševala o prostem delovnem mestu le prva dva meseca v tri letnem obdobju po opravljenem PDI, ni mogoče šteti, da je s tem na primeren način izrazila voljo skleniti delovno razmerje v organih iz 11.a člena ZPDI. Sodišče je pri tem upoštevalo tudi dejstvo, da je bilo v relevantnem obdobju več razpisanih delovnih mest, čemur tožnica ne oporeka, vendar se ni na nobenega prijavila.
Po presoji sodišča mora biti v vsakem primeru, brez izjem, ocena sodniške službe podana za vsak posamezni kriterij iz 1. odstavka 29. člena ZSS, prav tako pa tudi kot celota in sicer tako, da mora predstavljati celovito oceno. Po presoji sodišča iz obrazložitve ocen PSVS niti PSVSRS ni razvidna presoja glede zakonskih kriterijev iz 7., 8. in 9. točke 1. odstavka 29. člena ZSS, česar pa tožena stranka ni ugotovila, ampak je v izpodbijani odločbi (vsaj) preuranjeno zaključila, da se je „PSVS v oceni opredelil prav do vseh kriterijev“. Zato so v povezavi s kriteriji iz 1. do 9. točke 1. odstavka 29. člena ZSS pristojni organi nepravilno uporabili materialno pravo in je ostalo posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Po presoji sodišča ni dopustno, da bi bila ocena iz 1. točke prvega odstavka 32. člena ZSS izdelana samo na podlagi negativne ugotovitve o posameznem izmed kriterijev iz 1. odstavka 29. člena ZSS, ne da bi to pristojni organi upoštevali v korelaciji s preostalimi zakonskimi kriteriji. Poleg same vsebine določbe 1. odstavka 29. člena ZSS takšna razlaga ocene sodniške službe izhaja tudi iz narave ocenjevanja sodniškega dela. Zato mora biti ocena sodniške službe celovita in mora skladno z 2. odstavkom 29. člena ZSS vsebovati obrazložitev glede izpolnjevanja vseh kriterijev iz prvega odstavka 29. člena ZSS.