ZS člen 85, 89, 89/1, 89/1-4, 89/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 20, 20/2, 22, 22/2. ZS (2015) člen 85, 89. ZS (2013) člen 85, 89. ZVPot člen 71, 71/2.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - razlogi za razrešitev sodnega izvedenca - nevestno delo - nepravilno opravljena storitev
Izdelava izvedenskega mnenja v postopku, ki ni sodni (oziroma upravni), sodnega izvedenca ne odvezuje, da svojega dela ne opravi v skladu s pravili stroke, saj mora tako – torej v skladu s pravili stroke – svoje delo vedno opraviti.
Zaključek organa o razrešitvi tožnika kot sodnega izvedenca, ki ga je sprejel na podlagi mnenj strokovnih članic, stališča komisije ter vseh odgovorov sodnega izvedenca, je bil napačen oziroma vsaj preuranjen, zlasti ob upoštevanju, da sta bili mnenji strokovnih članic komisije nedvomno izdelani na podlagi pomanjkljive dokumentacije (na kar sta posredno ali neposredno opozorili tudi obe strokovni članici komisije in ki bi bila lahko v postopku dopolnjena), ter brez pregledanih predmetov izdelanih mnenj. Če pa slednje ni več možno, pa tožnik utemeljeno opominja, da se sicer sodnemu izvedencu v postopku omogoči, da svoje mnenje pojasni oziroma dopolni.
ZSS člen 18, 18/4, 18/5, 18/7, 18/8, 21a, 28, 28/1. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
sodnik - izbira za sodniško mesto - imenovanje na mesto okrožnega sodnika - kriteriji za izbiro - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Sodni svet o najprimernejšem kandidatu odloča po prostem preudarku, ki ga zakon po vsebini omejuje na upoštevanje kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS.
Izbire kandidata, ki je večino poklicne kariere opravljal sodniško funkcijo, ni mogoče obrazložiti drugače kot s kvalitetami, ki jih je izkazal pri opravljanju te funkcije. O neenakopravnem obravnavanju tožnice bi bilo mogoče govoriti šele, če bi Sodni svet svojo izbiro oprl na kriterije, ki jih drugače kot z opravljanjem sodniške funkcije sploh ne bi bilo mogoče izpolniti, česar tožnica ne navaja.
Zakon Sodnemu svetu ne predpisuje nabora dejstev, ki bi jih moral v izbirnem postopku obvezno ugotavljati, temveč mu poleg obveznega upoštevanja pisne dokumentacije dopušča (ne pa tudi nalaga, saj je uporabljena beseda „lahko“) uporabo vrste metod za ugotavljanje dejanskega stanja. Predvsem pa iz prej navedenega četrtega odstavka 18. člena izhaja, da Sodnemu svetu za vse kandidate dejanskega stanja ni treba ugotavljati enako podrobno, saj je mogoče njihovo postopno izločanje.
Pri presoji ocene sodniške službe je tožena stranka vezana na kriterije, ki so navedeni od točke 1 do 8 prvega odstavka 29. člena ZSS. Na podlagi določbe drugega odstavka 29. člena ZSS mora ocena vsebovati presojo izpolnjevanja vseh kriterijev. To pomeni, da mora sodnik, da ne prejme negativne ocene sodniške funkcije, vsaj na minimalni ravni izpolnjevati vsakega od taksativno navedenih kriterijev v prvem odstavku 29. člena ZSS. To izhaja tudi iz narave teh kriterijev, ki jih ZSS v 29. členu opredeljuje kot odločilne za ugotovitev, ali ima sodnik strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe. Ti kriteriji obvezujejo tudi personalne svete. Ob ugotovitvi, da ocenjevani sodnik ne izpolnjuje nekaterih od teh kriterijev, morebitno izpolnjevanje preostalih kriterijev tudi po presoji sodišča ne more vplivati na ugotovitev, da takšen sodnik ne ustreza sodniški službi. Po drugi strani pa mora biti ocena kriterijev podana za vsak posamezni kriterij posebej in tudi kot celota. Tako mora predstavljati celovito oceno.
sodnik - ocena sodniške službe - predčasna ocena sodniške službe - prenehanje sodniške službe - delovna sposobnost - začasna nezmožnost za delo
Z zahtevo po predčasni oceni sodniške službe predsednica okrožnega sodišča kot predlagateljica v okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem, ni posegla v neodvisen položaj sodnice pri odločanju v zadevah, ki so ji dodeljene v reševanje, kar sicer izrecno prepoveduje drugi odstavek 60. člena ZS.
Med bistvenimi ugovori, ki jih tožnica uveljavlja v tožbi, je tudi ta, da zamuda pri izdelavi sodb ni posledica neizpolnjevanja kriterijev delovne sposobnosti iz tedaj veljavne 2. točke 29. člena ZSS oziroma ugleda sodnika in sodišča iz 5. točke 29. člena ZSS, pač pa njene bolezenske nesposobnosti oziroma začasne nezmožnosti za delo. Potrebno je namreč razlikovati med zdravstvenimi omejitvami in nesposobnostjo za opravljanje dela. Tako razlikovanje je predvidel že zakonodajalec, ko je kot možna razloga za prenehanje sodniške službe po 74. členu ZSS predvidel tako izgubo zdravstvene zmožnosti, kot tudi negativno oceno sodniške službe. Vprašanje ali je Sodni svet in pred njo Personalni svet bolezensko stanje tožnice (če to obstoja) enačil z nesposobnostjo opravljanja sodniške službe in kot posledično nepravilno potrdil negativno oceno po 1. točki prvega odstavka 32. člena ZSS, da tožnica ne ustreza sodniški službi, ostaja neodgovorjeno.
ZS člen 89. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2, 2/1, 2/2.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pogoji za razrešitev - zamuda pri izdelavi izvedeniškega mnenja
Tožnica ni uspela dokazati, da je imela za zamudo pri izdelavi mnenja ter za neobveščanje sodišča o zamudi opravičljive razloge. Kot sodna izvedenka v konkretnem postopku je bila izrecno opozorjena, da če mnenja ne more opraviti v postavljenem roku, naj pred iztekom roka za njegovo izdelavo predlaga podaljšanje roka in da v tem primeru navede upravičen razlog za čas, za katerega se naj rok podaljša. Tega tožnica ni storila.
URS člen 14, 14/1, 22, 23, 25. ZUS-1 člen 4, 4/1. ZSS člen 33, 33/2, 74, 74/1, 74/1-7, 76.
varstvo ustavnih pravic - sodniška služba - prenehanje sodniške funkcije - sodno varstvo - strogi test
Z vidika presoje procesnih predpostavk za tožbo je bistveno, da je bil akt Sodnega sveta o prenehanju sodniške službe za tožnico izdan in tožnici vročen, četudi samo v obliki obvestila; ta akt pa ni imel razlogov za odločitev, poleg tega je bila napovedana naknadna izdaja „pisne odločbe“. Zoper omenjeno obvestilo, ki je akt Sodnega sveta, tožnica ni imela učinkovitega pravnega sredstva oziroma sodnega varstva.
Če organi ugotovijo, da sodnik ne ustreza sodniški službi, je legitimen cilj, da čim prej po sprejetju omenjene odločitve, tak sodnik sodne oblasti ne izvaja več in najhitrejši čas učinkovanja te odločitve je z dnem odločitve na seji Sodnega sveta.
Brez dvoma ureditev in konkretna odločitev, po kateri sodnik ne sme več opravljati sodniške službe že z dnem, ko je bila odločitev sprejeta na seji Sodnega sveta, lahko učinkovito uresničuje(ta) opisani legitimen cilj.
Ker je tožnica dne 26. 11. 2014 vložila tožbo zoper izdano pisno in obrazloženo odločbo Sodnega sveta v zadevi I U 1883/2014 in je Upravno sodišče s sodbo z dne 17. 3. 2015 tožbo zavrnilo, sodba je postala pravnomočna dne 17. 3. 2015, revizija tožeče stranke pa je bila zavržena s sklepom Vrhovnega sodišča X Ips 191/2015 z dne 10. 6. 2015, sodišče ni našlo razlogov za ugotovitev, da je bil poseg v tožničino pravico iz 23. člena v zvezi z 3. odstavkom 49. člena Ustave nesorazmeren v ožjem pomenu besede in zato tudi ni bil v nasprotju z 3. odstavkom 15. člena v zvezi z 23. členom in 3. odstavkom 49. člena Ustave.
Sodišče je zavrnilo tožbo (1. odstavek 63. člena ZUS-1) z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da sta toženi stranki kršili njene ustavne pravice enakosti pred zakonom iz 14. člena, pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena, pravico do sodnega varstva iz 23. člena in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena, in sicer s tem, ko so ji še pred izdajo in pravnomočnostjo odločbe Sodnega sveta, zgolj na podlagi obvestila, preprečile dostop do njenega delovnega mesta in preprečile opravljanje dela ter jo odjavile iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.
sodnik - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - kriteriji za izbiro - obvestilo o neizbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Obvestilo Sodnega sveta o neizbiri kandidata na mesto sodnika ni upravni akt v smislu določb ZUS-1. Tudi ZSS ne določa, da bi bilo zoper obvestilo dopustno sprožiti upravni spor.
Odločitev o tem, da je določeni kandidat najbolj primeren za zasedbo razpisanega sodniškega mesta in se ga predlaga Državnemu zboru v imenovanje, je akt o izbiri, ki temelji na z zakonskimi okviri določeni diskreciji Sodnega sveta. To izhaja iz četrtega in petega odstavka 18. člena ZSS, ki določa, da Sodni svet pri izbiri ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata in tudi ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto.
Sodni svet je avtonomen pri izbiri (ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, ni dolžan izbrati kandidata, ki izpolnjuje formalne pogoje), zato tudi lahko določi, kako bo postopek (kolikor ni izrecno urejen z zakonom) vodil.
sodnik - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - kriteriji za izbiro - obvestilo o neizbiri kandidata - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
V postopkih za izvolitev oziroma imenovanje sodnikov je sodno varstvo zagotovljeno v skladu z 21.a členom ZSS zoper predlog za izvolitev iz 21. člena ZSS oziroma odločbo o imenovanju iz 21. člena ZSS. Zato obvestilo o neizbiri kandidata ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Namen in obseg prostega preudarka izhajata iz določb materialnega predpisa, s katerim je bilo pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano. Namen prostega preudarka, danega sodnemu svetu v postopkih izvolitev oziroma imenovanj sodnikov, je v tem, da se na ta način izbere najprimernejši kandidat za zasedbo prostega sodniškega mesta, pri tem pa je obseg prostega preudarka zamejen s kriteriji, ki so določeni v 28. in 29. členu ZSS. Po presoji sodišča je bil v izpodbijanem aktu prosti preudarek uporabljen v skladu z namenom, za katerega je določen, iz obrazložitve odločbe pa so razvidne dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za sprejeto odločitev. Na tej podlagi sodišče zaključuje, da meje prostega preudarka niso bile prekoračene.
pravniški državni izpit - ocena izpita - zahteva za obrazložitev ocene izpita - sodna presoja ocene
Tožnica izpodbija odločitev tožene stranke, ki je zavrnila njeni vlogi za obrazložitev negativne ocene izpita in za ponavljanje enega področja na ustnem delu izpita. Sodišče je dolžno omenjeno odločitev vsebinsko presoditi, vendar pa mora biti ta presoja zelo zadržana. Presoja se lahko le obstoj bistvenih kršitev pravil postopka in kršitev ustavnih pravic.
prenehanje sodniške funkcije - sodno varstvo - prosti preudarek - načelo sorazmernosti - test razumnosti
Ocena sodniške službe mora biti celovita in mora na podlagi drugega odstavka 29. člena ZSS vsebovati obrazložitev glede izpolnjevanja vseh kriterijev iz prvega odstavka 29. člena ZSS. Iz obrazložitve odločbe Sodnega sveta mora biti razvidna argumentacija, zakaj neizpolnjevanje določenega kriterija glede na izpolnjevanje drugih kriterijev pomeni, da tožnica ne ustreza sodniški funkciji in ji ta funkcija preneha. Akt o potrditvi prenehanja sodniške službe mora temeljiti na natančni, celoviti in pravilni ugotovitvi obstoja razlogov za prenehanje sodniške službe, ki jih predpisuje ZSS.
ZSS člen 18, 28, 29. ZUS-1 člen 2, 4, 40, 40/3. ZUP člen 214.
sodniška služba - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - kriteriji za izbiro - predlog o imenovanju kandidata na sodniško mesto - obvestilo o neizbiri kandidata - diskrecijska pravica - obrazložitev odločbe
Obvestilo Sodnega sveta o neizbiri kandidata na sodniško mesto ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno obrazložitev.
začasni predsednik sodišča - prenehanje mandata - učinkovanje odločitve o imenovanju - vložitev tožbe - zadržanje izvršitve o imenovanju
Glede na to, da je zoper odločbo Sodnega sveta o imenovanju predsednika Okrožnega sodišča v Celju mogoče vložiti tožbo (ki je bila v konkretnem primeru tudi vložena), imenovanje ne more učinkovati že z dnem odločitve o imenovanju. To izhaja že iz splošnih pravil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti upravnih odločb in sklepov, kar ureja ZUP v členih od 224 do 225. Odločba Sodnega sveta je torej dokončna, vendar poseben zakon, to je ZS, glede imenovanja predsednika v devetem odstavku 62b. člena določa, da vložena tožba zadrži izvršitev imenovanja. Glede na navedeno zakonsko ureditev je torej izvršitev imenovanja predsednika Okrožnega sodišča zadržana do poteka roka za vložitev tožbe, če ta ni vložena, če pa je, pa do odločitve sodišča o tožbi, če je o njej odločeno v roku iz devetega odstavka 62b. člena ZS (30 dni) oziroma do izteka tega roka.
URS člen 8, 23, 49, 125, 129, 132, 158. ZSS člen 29, 31, 32, 33, 74, 81. ZUS-1 člen 2, 4. ZUP člen 8, 9. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 8.
sodniška služba - ocena sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - sodno varstvo - prosti preudarek - načelo sorazmernosti - varovanje ugleda sodnika in sodišča - sodniška norma - test razumnosti odločitve Sodnega sveta
Po ustaljeni upravno-sodni praksi imajo sodniki/sodnice zoper akt Sodnega sveta o potrditvi ocene sodniške službe, ki ima za posledico prenehanje sodniške službe, pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Upravno sodišče je tožbo tožnice sprejelo v obravnavo na podlagi prvega stavka 2. člena ZUS-1.
Na podlagi ocene sodniške službe je tožnici prenehala sodniška služba zaradi neizpolnjevanja enega indikatorja v zvezi s kriterijem delovne sposobnosti iz 2. točke 1. odstavka 29. člena ZSS, ki je zgolj eden izmed 9 kriterijev za oceno sodniške službe, pri čemer pa se prvih 7 od 9 kriterijev po zakonu ugotavlja prek več primeroma navedenih indikatorjev. Tožnici je sodniška služba prenehala, ker je, kljub opozorilu predsednice, v daljšem časovnem obdobju občutno zaostala za pričakovanim obsegom sodnikovega dela brez opravičenega (objektivnega) razloga in ker v večjem številu zadev ni izdala sodbe v zakonsko predpisanem maksimalnem roku 90 dni.
Upravno sodišče lahko v upravnem sporu odloči samo na podlagi presoje, ali je odločitev zakonita ali ne, kar v konkretnem primeru vključuje tudi presojo, da izpodbijana odločitev ni v nasprotju z ustavno določbo iz 3. odstavka 49. člena Ustave v povezavi z ustavnimi določbama o neodvisnosti sodnika (125. člen Ustave), trajnem sodniškem mandatu (prvi stavek 1. odstavka 129. člena Ustave) in ob upoštevanju izjeme iz 1. odstavka 132. člena Ustave v povezavi z legitimnim ciljem sojenja v razumnem roku, čemur služijo merila za pričakovani obseg sodnikovega dela.
Sodni svet ima določeno polje presoje pri uporabi vsebinskih kriterijev iz 29. člena ZSS, vendar je polje proste presoje zamejeno s testom „razumnosti“ odločitve Sodnega sveta.
Druga kršitev v izpodbijanem aktu se nanaša na uporabo 4 indikatorjev merjenja kriterija varovanja ugleda sodnika in sodišča, ki jih je določil zakonodajalec, a nobenega od teh tožena stranka niti prisojni personalni svet niso upoštevali - to vsaj ni razvidno iz obrazložitev aktov. V povezavi s tem so pristojni organi nepopolno ugotovili dejansko stanje.
„Sodniška norma“ v obravnavanih okoliščinah konkretnega ocenjevanja sodniške službe ne zavezuje vsakega sodnika posamezno pod grožnjo prenehanja sodniške funkcije, kajti če bi bilo res, potem v Sloveniji ne moremo več govoriti o neodvisnem in nepristranskem sojenju, saj sodnik ne bi bil vezan samo na ustavo in zakon, kot to določa 125. člen Ustave, ampak bi bil vezan tudi na „sodniško normo“ - celo ne glede na to, na kakšen način so bile takšne delovne „norme“ ali bolje rečeno orientacijska merila (standardi) za pričakovani obseg sodnikovega dela predpisana oziroma izpeljana.
Ob upoštevanju načela sorazmernosti bi pristojni organ lahko oziroma bi moral najprej uporabiti določbe o disciplinskih kršitvah, ki pa se raztezajo od pisnega opomina, ustavitve napredovanja, znižanja plače do premestitve na drugo sodišče in kot najhujšo sankcijo prenehanje sodniške službe. Zgolj opozorilo tožnici s strani predsednice sodišča, da ne izpolnjuje „sodniške norme“ in da bo zahtevala oceno sodniške službe, ne pomeni, da je bilo v postopku spoštovano načelo sorazmernosti. To načelo morajo namreč upoštevati in uporabiti presonalni sveti pri izbiri sankcije in tožena stranka pri odločanju o potrditvi negativne ocene.
Tožnik kot sodni izvedenec izvedenskega poročila ni izdelal pošteno in vestno, s tem ko je v njem pavšalno in neargumentirano navajal napake izvajalca del in svoje ocene obračuna stroškov ni podprl z ustrezno dokumentacijo, na podlagi česar je bila sprejeta ocena, da se tožnik ni obnašal tako, da bi bilo na tej podlagi mogoče sklepati, da bo pošteno in vestno opravljal delo sodnega izvedenca. To pomeni, da ni osebnostno primeren za delo sodnega izvedenca, s čemer tako več ne izpolnjuje pogojev za (imenovanje za) sodnega izvedenca.
izvolitev v sodniško funkcijo - prosta presoja Sodnega sveta - kriteriji za izbiro - obvestilo o neizbiri kandidata - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Sodni svet pri izbiri ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata in tudi ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto. Odločitev je torej stvar njegove presoje, ta pa mora biti sprejeta po z zakonom določenem postopku in na podlagi z zakonom določenih kriterijev, pri tem pa ne sme biti očitno nerazumna in ne sme kršiti temeljnih človekovih pravic kandidatov, torej ne sme biti diskriminatorna ali arbitrarana.
javni razpis - mesto sodnika na ESČP - razpisni pogoji - starostni pogoj
Drugi odstavek 5. člena ZPKSMS določa, da morajo kandidati dokazila o izpolnjevanju pogojev priložiti k svoji prijavi na razpis in že v času razpisnega postopka se izpolnjevanje teh pogojev tudi preverja (tretji in četrti odstavek 5. člena ZPKSMS). Že iz citiranih zakonskih določb torej sledi, da morajo kandidati izpolnjevati pogoje v času razpisnega postopka oziroma do konca razpisnega postopka.
Ministrstvo za pravosodje je z izpodbijano odločbo pravilno ugotovilo, da je z dnem dokončnosti odločbe o razrešitvi A.A. kot izvršitelja prenehal status tožnici kot njegovi namestnici, ter tožnici naložilo, da mora brez odlašanja, najkasneje pa v roku treh dni po prejemu odločbe, Zbornici izvršiteljev Slovenije izročiti identifikacijske znake (izkaznico in priponko), ki jih je imela kot namestnica izvršitelja A.A. Odločba je izdana na podlagi uradno preverljivih dejstev; ali so pri tožnici nastopili krivdni razlogi za prenehanje njene funkcije namestnice izvršitelja, pa za odločitev ni relevantno. To posledično pomeni, da kontradiktorni postopek v konkretnem primeru ni bil potreben, ampak so bili izpolnjeni pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP.
sodni izvedenec - imenovanje sodnega izvedenca - pogoji za imenovanje - osebnostna primernost - poseben preizkus strokovnosti - zaprisega izvedenca
Odločba z dne 27. 8. 2013, s katero je bilo tožniku odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti, ne izpolnjuje elementa upravnega akta, kot jih določa 2. člen ZUS-1. S takšnim aktom ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj gre za vmesni akt v postopku odločanja o tožnikovi vlogi za imenovanje za sodnega izvedenca, s katerim bo mogoče ugotavljanje pogojev strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj tožnika.
Za imenovanje za izvedenca morajo biti izpolnjeni vsi pogoji po 87. členu ZS in če so ti izpolnjeni, minister izda odločbo, s katero odloči o vlogi kandidata za imenovanje sodnega izvedenca, za določeno strokovno področje. Z odločbo minister formalno pravno odloči o vlogi kandidata za imenovanje za sodnega izvedenca, dejansko pa so sodni izvedenci imenovani (dobijo naziv sodnega izvedenca) z dnem, ko pred ministrom izrečejo zaprisego (prvi odstavek 88. člena ZS). Glede na navedena določila je bilo pravilno, vse do izdaje izpodbijane odločbe, ugotavljanje tožnikove osebnostne primernosti za izvedenca.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pristojnost sodnega cenilca - delovanje izven strokovnega področja
Z izdelavo cenitvenih poročil, s katerimi je tožnica določila vrednost stavbnih zemljišč in gozdov, čeprav je bila kot sodna cenilka imenovana za področje kmetijstva in podpodročji sadjarstva in vinogradništva, je ravnala izven okvirja določenega v 85. členu ZS, kar je kršitev 6. točke prvega odstavka 89. člena ZS.
Predmet tega postopka ne more biti ugotavljanje ustreznosti ali vestnosti izvedenih (petih) cenitev. Zadošča že nesporna ugotovitev, da tožnica za cenitev teh zemljišč ni bila pristojna.
sodnik - ocena sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - varovanje ugleda sodnika in sodišča
Po prvem odstavku 33. člena ZSS sodniku sodniška funkcija preneha, če iz ocene izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi. Na tej podlagi sodniku sodniška funkcija preneha po zakonu. Ocena sodniške službe učinkuje, ko jo potrdi Sodni svet. Ker po navedenem sodniška funkcija preneha po samem zakonu, Sodni svet s potrditvijo negativne ocene sodniške službe nastop zakonske posledice z dnem potrditve negativne ocene le ugotovi in odločba v tem delu ni konstitutivna. Takšni zakonski ureditvi ni mogoče očitati neskladnosti s 14. in 15. členom Ustave. Ob upoštevanju predpisanega postopka, ki ocenjevanemu sodniku zagotavlja seznanjenost z oceno in pravno sredstvo – pritožbo, s katero lahko že v postopku izdelave ocene sodniške službe uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na uporabo (materialnega in procesnega) prava, kot tudi ugovore, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve, pa zakonska ureditev tudi ni neskladna z načelom pravne države iz 2. člena Ustave.
Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu ne zajema presoje primernosti strokovne ocene, temveč je omejena na presojo spoštovanja meja in namena prostega preudarka, pravilnost ugotovitve dejanskega stanja, uporabo materialnega prava ter kršitve pravil postopka. V tem pogledu sodišče nepravilnosti ali nezakonitosti ne ugotavlja. Prav tako ne ugotavlja nelogičnosti oziroma nerazumnosti v razlogih, s katerimi je obrazložena ocena sodniške službe, prav tako pa tudi ne v razlogih, ki so narekovali zavrnitev pritožbe v postopku izdelave ocene in v razlogih za njeno potrditev, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe.