sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev sodnega cenilca - osebnostna primernost - vestnost in poštenost dela sodnega cenilca
Vestnost dela sodnega cenilca je treba ugotavljati tudi v primeru presoje osebnostne primernosti cenilca, kot izhaja to iz določbe tretjega odstavka 87. člena ZS. Minister pa lahko odločitev o morebitni razrešitvi cenilca iz razloga osebnostne neprimernosti sprejme le na podlagi strokovnega mnenja komisije, ki glede na pravila stroke oceni, ali je izvedenec delo opravljal vestno in pošteno. Na podlagi te ocene nato minister presodi, ali je oseba (še) osebnostno primerna za opravljanje nalog sodnega cenilca. Kolikor ugotovi, da oseba tega pogoja več ne izpolnjuje, minister sprejme odločitev o razrešitvi.
ZS člen 62, 62a, 62b, 62b/4, 64. ZUP člen 35, 37, 67.
imenovanje predsednika sodišča - imenovanje predsednika okrožnega sodišča - strateški program dela sodišča - dopolnitev in dodatna predstavitev programa dela sodišča - izločitev člana Sodnega sveta - zbiranje podatkov o kandidatih - dosedanji rezultati vodenja - nepravilnosti s področja sodne uprave - sodišče nižje stopnje - obrazložitev odločbe
Predložitev šestletnega strateškega programa dela sodišča je eden od dveh pogojev za imenovanje predsednika sodišča iz 62. člena ZS. Spoštovanje obveznih sestavin strateškega programa iz četrtega odstavka 62. b člena ZS se sicer presoja strogo, ni pa spregled predpisane sestavine razlog za odpravo odločbe. Čim pa je tako, ni v nasprotju z zakonom ne zahtevana dopolnitev programa ne dodatna predstavitev programa na seji Sodnega sveta, saj je oboje dopustno, tako na podlagi smiselne uporabe določb 67. člena ZUP o dopolnitvi vloge kot tudi na podlagi določb ZS, ki se nanašajo na uporabo kriterijev iz 62.a člena. Navedeno potrjujejo tudi določbe četrtega odstavka 62. b člena ZS, po katerih vsebinska pomanjkljivost programa ni razlog za to, da se prijava zavrže, ter dejstvo, da vsebinsko dopolnjevanje vloge po določbah ZS ni izključeno.
Okoliščine na strani člana Sodnega sveta, ki jih tožnik zatrjuje v tožbi, niso obvezen izločitveni razlog iz 35. člena ZUP in s tem po določbah, ki se smiselno uporabljajo v zadevnem postopku. Lahko pa (po določbah 37. člena ZUP) zahteva izločitev stranka v postopku. Tožnik izločitve E.E. ni zahteval oziroma je celo izjavil, da je ne bo predlagal, in torej upravičenja, ki mu ga daje zakon, ni uveljavil. Zato ne more uspešno ugovarjati temu, da je E.E. kot član Sodnega sveta sodeloval pri odločanju in tudi ne, da je aktivno sodeloval v razpravi.
V ZS zbiranje gradiva o kandidatih za predsednika sodišča s strani Sodnega sveta ni predvideno, ga pa zakon tudi ne izključuje. Zato tudi sodišče temu ne nasprotuje, pod pogojem, da se da kandidatu možnost, da se pred odločitvijo o zbranem gradivu izjavi. Glede na to, da se izbira predsednik sodišča, so za odločitev bistveni tisti podatki, ki se nanašajo na vodenje. Logično je tudi, da se pri tožniku, ki je funkcijo predsednika sodišča že opravljal, upoštevajo dosedanji rezultati vodenja, prepričljiv pa je tudi zaključek, da vodenje, ki pripelje do posledic, ki so objektivno nesprejemljive, ni primerno. In nenazadnje je povsem logično ter utemeljeno v (različnem) položaju obeh kandidatov, da se okoliščin v zvezi z vodenjem sodišča pri drugem kandidatu, ki te funkcije ni nikoli opravljal, ne ugotavlja.
Za nepravilnosti s področja sodne uprave odgovarja poleg predsednika Okrajnega sodišča (in vodje oddelka) tudi predsednik Okrožnega sodišča, ki mora imeti pregled in stalen nadzor nad poslovanjem vseh sodišč, ki sodijo v njegovo pristojnost, kar so razumni razlogi, utemeljeni na določbah ZS. Dodatna argumentacija v smislu ugotavljanja stopnje tožnikove odgovornosti za navedene nepravilnosti pri tem ni potrebna. V konkretnem primeru namreč ne gre za odločanje o razrešitvi s položaja predsednika (iz 64. člena ZS), temveč za izbiro med kandidatoma, ki oba izpolnjujeta predpisane pogoje za imenovanje, in s tem za presojo, kateri kandidat je primernejši oziroma kateri kandidat bo funkcijo predsednika sodišča bolje opravljal. Pri tej presoji pa se lahko 1. kriteriju vodenja, da posebno težo in 2. upošteva posledice, ki izhajajo iz načina vodenja in ki so objektivno nesprejemljive.
ZS člen 62, 62/1, 62/1-1, 62a, 62a/3, 62b, 64, 67. ZSS člen 29. ZUP člen 35.
imenovanje predsednika sodišča - imenovanje predsednika višjega sodišča - kriteriji za izbiro - uspešno opravljanje sodniške službe - sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta - raven nadpovprečnosti - redni nadzor sodne uprave - sodišče nižje stopnje - obrazložitev odločbe - izločitev člana Sodnega sveta
V zadevi je sporna odločitev, da se tožnica ne imenuje na mesto predsednice sodišča. Kriteriji, ki jih pri izbiri oziroma imenovanju kandidata upošteva Sodni svet, so primeroma navedeni v tretjem odstavku 62.a člena ZS. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Sodni svet kot bistven kriterij za izbiro določil sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta. Navedeni kriterij je v razumni povezavi s predmetom odločanja in mu tožnica kot takemu tudi ne nasprotuje. Nasprotuje zahtevi njegovega izpolnjevanja na ravni nadpovprečnosti, ki pa ji neskladnosti z zakonom in arbitrarnosti ni mogoče očitati. Uspešnost opravljanja sodniške službe je po 1. točki prvega odstavka 62. člena ZS formalni pogoj za imenovanje, zato se sodišče ne strinja s stališčem, da bi toženka kot kriterij za izbiro (med kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje) ne smela uporabiti višjih zahtev od tistih, ki so kot merila za oceno uspešnega opravljanja sodniške službe določeni v 29. členu ZSS.
Glede na vsebino izpodbijane odločbe, se tožnici ne očita nepravilnosti ali nedoslednosti v zvezi z opravljenimi službenimi nadzori, temveč se nasprotno, na podlagi nepravilnosti, ki so bile z njimi ugotovljene, ugotavlja opuščanje oziroma neizvajanje rednega nadzora sodne uprave prvostopenjskega sodišča, ki je na podlagi 67. člena ZS v pristojnosti predsednika sodišča višje stopnje. Očitek pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe v smislu ugotavljanja stopnje tožničine odgovornosti za ugotovljene nepravilnosti ni utemeljen. V konkretnem primeru namreč ne gre za razrešitev s položaja predsednika (iz 64. člena ZS), temveč za akt o izbiri, pri kateri se lahko upošteva tudi posledice, ki izhajajo iz načina vodenja in ki so objektivno nesprejemljive, kot je to storjeno in obrazloženo v konkretnem primeru.
Odločitev Sodnega sveta je v delu, ki se nanaša na vsebinsko (ne)izbiro, glede na zakonsko ureditev pravno vezana, saj so kriteriji za izbiro v zakonu določeni, pa čeprav le primeroma. Kriterij, ki ga izven v zakonu izrecno določenih, kot bistven za izbiro določi sodni svet, mora biti torej objektiven in zasledovati cilj, ki se zasleduje z zakonsko predvidenimi kriteriji - izbrati kandidata, ki najbolj ustreza zahtevam prostega mesta predsednika sodišča. Kriterij vodenja po presoji sodišča navedenim zahtevam ustreza in mu ni mogoče očitati arbitrarnosti ali diskriminatornosti. Zahteva zakona, da Sodni svet v odločbi o imenovanju navede razloge za izbiro oziroma imenovanje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje, narekuje navedbo kriterijev, ki jih izbrani kandidat najbolje izpolnjuje. Če Sodni svet ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov, pa je razlog za odločitev po naravi stvari lahko samo ugotovljeno neizpolnjevanje oziroma nezadostno izpolnjevanje kriterijev za izbiro. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka navede kriterij, ki ga tožnica ne izpolnjuje na zahtevani ravni, kot tudi dejstva in razloge, ki po njenem mnenju narekujejo takšno presojo. V tem delu je, ker gre za izbiro in oceno primernosti kandidata, sodna presoja omejena na t.i. test očitne nerazumnosti, ki ga presoja Sodnega sveta nedvomno prestane.
Ni podana kršitev določb ZUP o izločitvi uradnih oseb. Da bi pri odločanju v zadevi sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, tožnica v postopku izdaje odločbe ni zatrjevala. Obstoja zakonskega izločitvenega razloga tudi v upravnem sporu ne zatrjuje. V postopku pred izdajo izpodbijane odločbe je Sodni svet opozorila na razloge, ki bi po njenem mnenju narekovali izločitev člana Sodnega sveta, vendar zahteve za izločitev, ki bi terjala odločanje o izločitvi, ni podala.
ZS člen 87, 89, 89/1, 89/1-4. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2, 15.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - nevestno opravljanje dela
V obravnavani zadevi se tožniku očita kršitev 4. točke prvega odstavka 89. člena ZS, po kateri minister za pravosodje razreši sodnega cenilca, če svojih dolžnosti ne opravlja vestno. Navedeno določbo tudi sodišče razume tako kot tožena stranka, in sicer kot dolžnost ravnanja sodnega cenilca skladno s pravili znanosti in stroke na način, da poda verodostojno in pregledno ter nepristransko cenitveno poročilo oziroma izvid. Po 2. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je namreč izvedenec oziroma cenilec dolžan pri svojem delu upoštevati določila zakona in svoje delo opraviti redno, vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke ter svoj izvid in mnenje oziroma cenitev podati v roku, ki ga določi sodišče oziroma drug organ, ki ga je imenoval za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve.
ZSS člen 24, 26, 27, 27/3, 34, 34/5, 34/5-3. ZUJF člen 162, 162/1. ZIPRS1314 člen 62č, 62č/1.
sodnik - hitrejše napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika - pogoji za napredovanje - interventna zakonodaja - omejitev napredovanj
Iz jezikovne razlage določbe 3. alineje petega odstavka 34. člena ZSS izhaja, da je napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika časovno gledano vezano na napredovanje v višji plačni razred, saj višji sodnik napreduje na položaj sodnika svétnika pri drugem ali tretjem napredovanju v višji plačni razred po 26. členu ZSS, pri čemer je pri hitrejšem napredovanju na položaj svétnika treba izpolnjevati še dodatni pogoj - sodnik mora pridobiti oceno sodniške službe, iz katere izhaja, da so izpolnjeni pogoji za hitrejše napredovanje sodnika.
Ker je napredovanje v višji plačni razred v letih 2013 in 2014 po specialni ureditvi ZUJF in ZIPRS1314 izključeno, tožnica v teh letih (kljub izpolnjevanju pogojev po ZSS) ne more drugič napredovati v višji plačni razred, posledično pa tudi ne more napredovati na položaj višje sodnice svétnice.
sodniška služba - ocena sodniške službe - negativna ocena sodniške službe - prosti preudarek - prenehanje sodniške funkcije - prenehanje sodniške funkcije po samem zakonu
Po drugem odstavku 29. člena ZSS mora ocena sodniške službe vsebovati izpolnjevanje vseh kriterijev, to pa po presoji sodišča lahko pomeni le, da mora sodnik, da bi ne prišlo do ocene, da ne ustreza sodniški službi, vsaj na minimalni ravni izpolnjevati vsakega od teh kriterijev, brez izjeme.
Negativno oceno mora zaradi njene zakonsko določene posledice potrditi tudi Sodni svet, zoper odločbo katerega je zagotovljeno sodno varstvo, zato ne gre za postopek po delavnopravni zakonodaji, kljub temu pa so sodniku v njem zagotovljene vse ustavne pravice. Ne gre namreč za odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč za prenehanje funkcije po samem zakonu, zato uporaba zakona, ki ureja delovna razmerja, ne prihaja v poštev, čeprav sicer na njegovo smiselno uporabo ZSS odkazuje v 4.a členu.
ZS člen 62, 62a, 62b. ZUS-1 člen 1, 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4,64. ZUP člen 4, 9, 214. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6, 6/1, 8.
imenovanje predsednika sodišča - obvestilo sodnega sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pogoji za imenovanje - izpolnjevanje pogojev - diskrecijska pravica - „omejitev“ diskrecijske pravice - sodna praksa ESČP - obrazložitev odločbe - smiselna uporaba ZUP - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijano obvestilo Sodnega sveta, da je slednji na 39. seji obravnaval tožnikovo kandidaturo in da ga na navedenem pozivu ni izbral, ni upravni akt in tudi ZS ne določa, da bi bilo zoper tovrstno obvestilo dopustno sprožiti upravni spor, zato je sodišče tožbo zoper obvestilo s sklepom zavrglo.
Izpodbijana odločba v izreku ne vsebuje odločitve o zavrnitvi tožnikove kandidature. Vendar pa to sam po sebi ni razlog za odpravo odločbe, kajti ta procesna napaka bi bila sama po sebi odločilna, le, če bi (lahko) vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
Samovoljno vodenje sodišča zaradi imenovanja sodnika na vodstveno mesto brez njegovega soglasja in neupoštevanje obveznosti pri izdelavi ocen sodniške službe ter napake pri poslovanju v prekrškovnih zadevah nikakor niso nerazumni razlogi za zavrnitev kandidature, četudi ima tak kandidat podporo s strani treh mnenj, predsednice neposredno višjega sodišča, predsednika Vrhovnega sodišča in ministra za pravosodje. Vendar to velja pod pogojem, da so razlogi za zavrnitev kandidature in povsem drugačno mnenje Sodnega sveta od mnenj v dokazni oceni tožene stranke dovolj natančno opisani, verodostojno ugotovljeni in utemeljeni in da se je kandidat o njih imel možnost izreči preden je Sodni svet odločil v zadevi. Na tej točki pa je obrazložitev izpodbijanega akta pomanjkljiva do tolikšne mere, da je odločitev nezakonita. Ker je tožena stranka to, kar bi moralo biti v odločbi, navedla šele v odgovoru na tožbo, obrazložitev izpodbijanega akta ni zadostna, kar je imelo za posledico tudi, da se tožnik ni mogel izreči o očitkih pred izdajo odločbe.
Zakonodajalec je kot materialni pogoj za to, da sodnik sploh lahko kandidira za predsednika sodišča, predpisal, da kandidat prijavi predloži šestletni strateški program dela sodišča. Zakonodajalec je tudi predpisal, kaj „zlasti“ mora tak program vsebovati in na prvem mestu je „ocena stanja na sodišču“. Kandidati ne bi smeli imeti nobenih ovir za pridobitev podatkov tekočega stanja, tudi če bi določene ovire dejansko obstajale, saj bi bile nedopustne in bi jih bilo treba odpraviti pred odločanjem.
Anonimne pritožbe zoper sodnike in predsednike sodišč so lahko usmerjene v manipulacije in neutemeljene diskreditacije in so lahko podlaga za odločanje kvečjemu, če jih pristojni organ ustrezno preveri in šele na podlagi preverjenih anonimnih pritožb ugotovi določena relevantna dejstva, jih ustrezno dokumentira, da stranki možnost, da se o njih izreče in da se brani ter na tej podlagi odloči o zadevi.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pobuda za razrešitev sodnega izvedenca - položaj stranke v postopku
Tožnik v obravnavanem postopku, četudi je dal pobudo zanj, ni bil stranka postopka, to je oseba, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek.
Tožnik v postopku ni imel niti položaja stranskega udeleženca. Njegova zahteva, naj se mu prizna ta položaj, je bila zavrnjena s sklepom št. 705-1837/2012/38 z dne 3. 3. 2014. Zoper njega je bilo možno sprožiti upravni spor, česar pa tožnik po podatkih upravnih spisov ni storil. Šele če bi bil tožniku ta status priznan, bi lahko izpodbijal odločitev o ustavitvi postopka za razrešitev sodnega izvedenca.
napredovanje sodnikov - hitrejše napredovanje - pogoji za hitrejše napredovanje - nadpovprečne delovne sposobnosti
Ker razmerja med opravljenim in pričakovanim obsegom dela tožeče stranke v ocenjevalnem obdobju ni mogoče oceniti na nivoju nadpovprečnosti, je tožena stranka utemeljeno zavrnila predlog za hitrejše napredovanje in imenovanje tožeče stranke na položaj okrožne sodnice svétnice.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - sestavine nadzorstvene pritožbe - zavrženje nadzorstvene pritožbe
Tožena stranka je svojo procesno odločitev (zavrženje nadzorstvene pritožbe) utemeljevala z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve, kar pomeni, da je izrek odločitve v nasprotju z obrazložitvijo. Glede na navedeno stališče je tožena stranka izpodbijani sklep izdala v nasprotju s postopkovnimi pravili, določenimi v ZVPSBNO in ZUP, zato je moralo sodišče tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti.
razrešitev sodnega cenilca - začasna odredba - težko popravljiva škoda - pavšalno navajanje težko popravljive škode
Tožnik zgolj pavšalno navaja, da mu bodo zaradi izvršitve odločbe nastale težko popravljive posledice, kar zanj pomeni velik eksistenčni problem, ker nima drugega vira prihodkov. To pa z ozirom na zakonsko ureditev ni dovolj.
Ker je bilo za tožnico na podlagi podatkov ugotovljeno, da dela večje, ponavljajoče napake, da pri delu ne kaže potrebne skrbnosti, da rezultati njenega dela pomembno odstopajo od dela drugih sodnikov v negativni smeri, je tožena stranka lahko sprejela oceno, da tožnica ne ustreza sodniški službi.
izvolitev v sodniško funkcijo - obrazložitev odločbe - načelo enakosti
Narava odločanja v tovrstnih zadevah (izvolitev sodnika) je dejansko v pretežni meri strokovna, saj je izbira prijavljenih kandidatov po opravljenem razgovoru v pristojnosti tožene stranke. Že zato je sodna presoja v teh postopkih zadržana in usmerjena v presojo, ali obrazložitev izpodbijanega akta zadosti pogojem iz 214. člena ZUP.
Ne glede na to, da je Sodnemu svetu na podlagi 28. člena ZS dana pristojnost, da predlaga Državnemu zboru kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo oziroma da ga sama imenuje v višji sodniški naziv, pa to ne pomeni, da je njegova presoja povsem prosta in da ne vključuje dolžnosti obrazložitve izpodbijanega akta.
ZSS člen 24, 24/1, 45, 44, 44/3. ZSPJS člen 9, 9/2, 16, 16/5. ZDIU12 člen 7.
plača sodnika - uvrstitev sodnika v plačni razred - odločba o uvrstitvi
Določbe 45. člena ZSS je treba razlagati v pomenu, da sta imenovanje in napredovanje sodnika edini podlagi za uvrstitev sodnika v plačni razred. Ob odsotnosti nadaljnjih določb v ZSPJS ali v ZSS o tem, kako se sodnika uvrsti ob imenovanju, je ureditev z uporabo logične razlage mogoče razumeti (le) v pomenu, da se sodnika uvrsti v začetni plačni razred, v katerega je uvrščena funkcija. Sodnika zakon ne varuje z zagotovljeno plačo v primeru ponovne izvolitve v sodniško funkcijo po prekinitvi opravljanja sodniške službe. Z začetkom mandata oziroma ob imenovanju na višje sodniško mesto se vsi sodniki enotno uvrstijo v začetni plačni razred za funkcijo, kar pa zanje ne pomeni dokončnega pač pa prehodno stanje, saj z nastopom sodniške službe pridobi sodnik pravico do napredovanja pod pogoji zakona (prvi odstavek 24. člena ZSS).
ZUP člen 37, 40. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 24, 29, 29/3.
imenovanje sodnega tolmača - pogoji za imenovanje - preizkus znanja - izločitev uradne osebe
Glede očitka tožeče stranke, da kljub zahtevi, da tožena stranka izloči člana komisije A.A. le tega ni storila, sodišče ugotavlja, da zoper nobeno od odločb, s katerimi ji je bil dovoljen pristop k opravljanju preizkusa znanja za sodno tolmačko za romunski jezik in v katerih so bili določeni člani komisije, med njimi vedno A.A., ni izkoristila pravnih sredstev, ki so ji bila na voljo. Zgolj vloge za osebna srečanja z zaposlenimi in ministrom tožene stranke pa niso formalne vloge za podajo zahteve za izločitev člana komisije, kot to predvideva 37. člen ZUP.
pravniški državni izpit - pristop k ustnemu delu izpita - ocena - arbitrarnost - upravni spor
Pozitivno ocenjen pisni del pravniškega državnega izpita je pogoj za pristop na ustni del izpita. Pozitivno je ocenjena tista naloga, ki sta jo pozitivno ocenila oba člana izpitne komisije; če sta pozitivni oceni različni, velja povprečna ocena. Ocenjevanje je strokovno opravilo in zato ocena sama po sebi ne more biti predmet sodne presoje. Zato mora biti presoja sodišča v tovrstnih upravnih sporih zelo zadržana in se lahko presoja kvečjemu obstoj bistvenih kršitev postopka in morebitna očitna arbitrarnost pri ocenjevanju. Ocenjevanje bi bilo arbitrarno, če bi bila ocena povsem neobrazložena ali če bi bila obrazložitev ocene popolnoma nerazumljiva.
v obravnavani zadevi gre za spor glede prenehanja delovnega razmerja sodnika. Za odločanje o prenehanju delovnega razmerja pa je po točki a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - osebna primernost
V obravnavanem primeru predstavlja pravnomočna obsodilna sodba dejansko podlago za presojo osebnostne primernosti tožnika. Toženka je namreč glede na dejstva, opisana v kazenski sodbi, ki jim je zaradi pravnomočnosti kazenske zadeve lahko v celoti sledila, izpeljala sklep, da se tožnik ni obnašal tako, da bi se ga lahko štelo za osebnostno primernega.
Podlago za razrešitev tožnika kot sodnega izvedenca in cenilca je toženka, kot to določa prvi odstavek 89. člena ZS, imela, ker tožnik ni več izpolnjeval enega izmed pogojev, določenih v prvem odstavku 87. člena ZS.
obračun in izplačilo plač pravosodnim funkcionarjem - plača državnega tožilca - uvrstitev v plačni razred
ZUJF v 157. členu (obračun in izplačilo plač pravosodnih funkcionarjev), določa, da so državni tožilci upravičeni do obračuna in izplačila plače v skladu s plačnim razredom, določenim v 16. členu ZSPJS-L, s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ZUJF, to je od 1. 6. 2012 dalje. Funkcija okrožne državne tožilke je v 16. členu ZSPJS-L uvrščena v 50. - 53. plačni razred. Tožnica je z do tistega trenutka doseženimi napredovanji na funkciji okrožne državne tožilke dosegla 48. plačni razred (po starem) in se zato po drugem odstavku 18. člena ZSPJS-L uvrsti v (novi) 50. plačni razred.