razrešitev izvršitelja - ničnost odločbe o razrešitvi - razlogi za ničnost - presoja odločbe v upravnem sporu
Le ena od tožbenih navedb bi lahko pomenila razlog za ničnost, in sicer trditev, da naj odločbe o tožnikovi razrešitvi ne bi bilo možno izvršiti, ker je rok za to prekratek. Vendar v konkretnem primeru ta razlog za ničnost ni podan, saj je v izreku odločbe o razrešitvi navedeno le to, da se tožnik razreši kot izvršitelj in da mora brez odlašanja določene predmete izročiti zbornici izvršiteljev, ni pa v izreku določen rok za izročitev teh predmetov. Ostali razlogi, zaradi katerih naj bi bila odločba o razrešitvi nična, pa ne pomenijo razlogov za ničnost iz 279. člena ZUP. Sodišče se zato do njih niti ne more opredeliti, saj je o pravilnosti odločbe o razrešitvi isto sodišče že odločilo, in sicer je odločbo potrdilo, torej je postala pravnomočna.
Z določbo šestega odstavka 87. člena ZS je zakonodajalec opredelil dolžnost slehernega sodnega cenilca in izvedenca oziroma sodnega tolmača, da se kontinuirano individualno strokovno izpopolnjuje in sproti seznanja zlasti z novimi dognanji in metodami v svoji stroki. Pri tem zakon toženki ne nalaga nobene dolžnosti glede organizacije strokovnih izobraževanj in posvetovanj, niti ne dolžnosti obveščanja sodnih cenilcev in izvedencev o organiziranih posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, kot zmotno uveljavlja tožnik v tožbi.
ZPDI člen 26, 28. ZUP člen 2. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
pravniški državni izpit - pritožba zoper negativno oceno pisnega dela izpita - zavrženje pritožbe - upravni spor - zavrženje tožbe - odločba o pristopu k ustnemu delu izpita
Kadar kandidat za pisni del pravniškega državnega izpita dobi negativno oceno in s tem ne izpolnjuje pogoja za pristop k ustnemu delu izpita, ima pravico zahtevati, da upravni organ o tem odloči z odločbo, zoper katero ima na voljo sodno varstvo. Z izpodbijanim sklepom o zavrženju pritožbe torej postopek odločanja ni bil obnovljen, ustavljen ali končan, saj sme tožnica zahtevati odločbo o tem, ali se ji dovoli pristop k ustnemu delu izpita. Šele zoper zavrnilno odločbo bi bil možen upravni spor. Ker tako izpodbijani sklep ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo.
Sodni izvedenci so dolžni v skladu s četrtim odstavkom 84. člena ZS po preteku petih let od dneva imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih pet let predložiti ministru, pristojnemu za pravosodje, dokazila o strokovnem izpopolnjevanju in seznanitvi z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma o sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih iz šestega odstavka 87. člena ZS.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - redno opravljanje dolžnosti cenilca
Tožnik cenitve, izvedbo katere mu je odredilo sodišče, neopravičeno ni izdelal pravočasno, na številne urgence sodišča pa tudi ni odgovarjal. Zato je njegova razrešitev utemeljena.
ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 18.
sodni cenilec - sodni izvedenec - razrešitev sodnega cenilca in izvedenca - pogoji za razrešitev - strokovno izobraževanje - obvestilo o začetku postopka - bistvena kršitev pravil postopka
Ne iz izpodbijane odločbe, ne iz spisne dokumentacije v zadevi ne izhaja, da bi bilo tožniku poslano obvestilo iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, da je zoper njega začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti, z navedbo razlogov za razrešitev, ter da bi mu bil omogočen odgovor. Tožnik tako utemeljeno opozarja na kršitev pravil postopka.
sodniško napredovanje - hitrejše napredovanje sodnika - vezanost Sodnega sveta na oceno Personalnega sveta - obrazložitev odločbe
Nevezanost Sodnega sveta na oceno sodniške službe sicer res pomeni, da Sodni svet v postopku odločanja ni vezan na oceno Personalnega sveta in da je v skladu z 28. členom ZSS dolžan tudi sam preveriti izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev po kriterijih, ki so določeni v 29. členu ZSS. Vendar pa tako iz zakonske ureditve kot iz upravnosodne prakse izhaja, da mora pri tem upoštevati tudi oceno Personalnega sveta, ki ima naravo strokovnega mnenja o sodnikovem delu.
ZSS člen 40, 41, 42, 42/2, 42/3, 43, 43/3, 74, 74/1, 74/1-6, 74/4. ZS člen 28, 28/2.
sodniška služba - mirovanje sodniške funkcije - prenehanje sodniške funkcije - delo pravnika lingvista
Ne v 40. členu ZSS, ki določa razloge za mirovanje sodniške funkcije, ne v drugih določbah ZSS in tudi ne v ZS ni določeno, da bi odločanje o mirovanju sodniške funkcije predstavljalo upravno (javnopravno) zadevo (o kateri odloča sodni svet), zato tožnica neutemeljeno ugovarja neizdaji odločbe.
Delo pravnika lingvista v prevajalskem in redakcijskem oddelku Sodišča EU ni primerljivo z delom oseb, navedenimi v 40. členu ZSS.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 18.
sodni cenilec - sodni izvedenec - razrešitev sodnega cenilca in izvedenca - pogoji za razrešitev - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil postopka - napačna uporaba materialnega prava
Ne iz izpodbijane odločbe ne iz spisne dokumentacije v zadevi ne izhaja, da bi bilo tožniku poslano obvestilo iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, da je zoper njega začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti, z navedbo razlogov za razrešitev, ter da bi mu bil omogočen odgovor. Na navedeno kršitev pravil postopka tako tožnik utemeljeno opozarja.
Dopis, ki ga je upravni organ poslal tožniku in ga v njem pozval k predložitvi ustreznih dokazil (ter ga tudi opozoril na posledice, če pozivu ne bo sledil), ne more predstavljati obvestila iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, saj take vsebine nima (da bi se o tem tožnik lahko izjavil kot o odločilnih dejstvih), niti ne vabi k odgovoru v zvezi z ugotovljenimi kršitvami (oziroma k izjavi o odločilnih dejstvih).
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - obvezne sestavine nadzorstvene pritožbe
Do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in v tej zvezi uspešne vložitve nadzorstvene pritožbe ne more priti, če sodišču takšnega zavlačevanja ni mogoče pripisati.
Zaradi utemeljitve besedne zveze „nepotrebno odlaša“, ne zadošča samo navedba, da v času od vložitev tožbe do dneva vložitve nadzorstvene pritožbe ni bilo opravljeno nobeno dejanje postopka. Prav tako po presoji sodišča okoliščin in dejstev iz 5. alinee drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO tožnica ni uspela izkazati z navedbami, ki se nanašajo na (tožničino) oceno zapletenosti postopka in pomena rešitve zadeve zanjo. Gre za okoliščine, ki so lahko predmet ocene v postopku opredelitve zadeve kot prednostne, nikakor pa ne dokazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem.
sodni cenilec - sodni izvedenec - razrešitev sodnega cenilca in sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - strokovno izobraževanje
Ker tožnik ministru po preteku petih let od dneva svojega imenovanja ni predložil nobenih dokazil o strokovnem izpopolnjevanju in aktivnem sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnika zaradi neizpolnjevanja pogojev razrešila tako kot sodnega cenilca kot tudi sodnega izvedenca za strokovno področje gradbeništva.
ZPDI člen 27, 28. ZUP člen 2, 4. Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu člen 22.
pravniški državni izpit - pritožba zoper oceno ustnega dela izpita - zavrženje pritožbe - upravna zadeva
Izpitna ocena posameznih področij pravniškega državnega izpita ni upravna zadeva, glede na to, da za njeno pridobitev ni predpisan posebni upravni postopek in se v zvezi z izpitno oceno ne izda upravna odločba. Tudi ni mogoče v zvezi s tem govoriti o tožničini zatrjevani kršitvi pravil, niti ne gre za odločanje o drugih javno upravnih stvareh (4. člen ZUP), za katere bi se smiselno uporabljale določbe ZUP, ker ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava.
Tožnik je bil z odločbo z dne 4. 2. 2004 imenovan za sodnega izvedenca za strokovno področje stroji in oprema, podpodročje orožje. Tako je bil, glede na četrti odstavek 84. člena ZS, dolžan predložiti dokazila o strokovnem izpopolnjevanju do 4. 2. 2009. Ker kljub dvema pozivoma ministrstva tega ni storil, je odločitev, da se kot sodni izvedenec razreši pravilna in zakonita, saj je bil izpolnjen razlog iz 2. točke prvega odstavka 89. člena ZS.
Z izpodbijano odločbo ministra za pravosodje o nerazrešitvi prizadete stranke kot sodnega izvedenca ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, katere predsednik je bil predlagatelj začetka predmetnega postopka razrešitve.
ZS člen 87, 87/1, 87/4, 92. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 8. ZUP člen 207, 207/1.
sodni cenilec - razširitev imenovanja za sodnega cenilca - univerzitetna izobrazba - sprememba poimenovanja strokovnega področja - ugotovitvena odločba
Tožnica je vložila zahtevo za razširitev imenovanja sodne cenilke na podpodročje nepremičnin v okviru področja gradbeništva. O takem zahtevku je bil organ dolžan odločiti. Vprašanje, ali bi moral izdati ugotovitveno odločbo na podlagi določila pravilnika, po katerem minister po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo v primeru, če se spremeni poimenovanje strokovnega področja, za katerega je bil cenilec imenovan, tako ni predmet obravnave v tem postopku. Tožnica pa lahko zahteva izdajo take odločbe, če meni, da ima uvedba podpodročja nepremičnin enak učinek kot sprememba poimenovanja podpodročja.
Cenilec lahko predlaga razširitev imenovanja za eno ali več strokovnih področij in podpodročij. Za razširitev imenovanja je treba izpolnjevati enake pogoje kot pri imenovanju za sodnega cenilca. Ker tožnica nima univerzitetne izobrazbe, kot to zahteva 5. točka prvega odstavka 87. člena v zvezi z 92. členom ZS, je toženka pri ugotavljanju pogojev za razširitev imenovanja na podpodročje nepremičnin pravilno uporabila četrti odstavek 87. člena ZS, po katerem je lahko za sodnega cenilca izjemoma imenovana tudi oseba, ki ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo s področij, kjer primanjkuje sodnih cenilcev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo v zvezi z 8. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Na podlagi mnenja predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani je ugotovila, da potrebe po sodnih cenilcih za nepremičnine ni, in zato tožničin predlog za razširitev imenovanja pravilno zavrnila.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev
Razrešitev sodnega cenilca je utemeljena, saj se je tožnik neupravičeno skliceval na lastnost sodnega cenilca pri večjem delu v spornem cenitvenem poročilu ocenjenih nepremičnin, ki jih je obravnaval kot kmetijska zemljišča in jih kot taka tudi cenil, čeprav glede na svoje imenovanje ni imel pravic in dolžnosti cenilca kmetijske stroke.