Nosilni razlog organa je, da v zvezi z razširitvijo imenovanja niso podani razlogi za uporabo izjeme, ki jo določa četrti odstavek 87. člena ZS. Sodišče ocenjuje kot pravilno, da se je organ za ugotovitev dejstva, ali na področju gradbeništva, podpodročje „nepremičnine“ primanjkuje sodnih cenilcev, obrnil na Okrožno sodišče v Ljubljani. Namreč 8. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa, da se potrebe po cenilcih na posameznem strokovnem področju in podpodročju, na katerem primanjkuje cenilcev, ugotovijo na podlagi obrazloženega mnenja predsednika sodišča na območju sodnega okrožja, kjer ima kandidat stalno oziroma začasno prebivališče.
napredovanje sodnika - nadpovprečna delovna sposobnost - mnenje personalnega sveta
V 2. točki prvega odstavka 29. člena ZSS navedeni „podkriteriji“ so našteti zgolj primeroma, kar pomeni, da je ne samo dopustno, ampak na podlagi načela materialne resnice (8. člen ZUP) tudi zaželeno, da organ pri ocenjevanju delovne sposobnosti ocenjuje tudi druge „podkriterije“, ki v tej določbi niso izrecno našteti, s ciljem ugotoviti resnično dejansko stanje.
Če sodni svet ne sledi mnenju personalnega sveta kot strokovnega organa in glede izpolnjevanja posameznega kriterija odloči drugače kot personalni svet, pravna varnost zahteva, da v obrazložitvi svoje odločbe z zakonitimi razlogi pojasni tudi, zakaj ni sledil mnenju strokovnega organa in je odločil drugače.
V obravnavani zadevi gre za prijavo na nerazpisano mesto „vodja Državnega tožilca za organizirani kriminal“. Tožena stranka tako pravilno navaja, da se je tožnik prijavil na neobstoječ razpis. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ni pravne podlage za odločanje o njegovi vlogi in je prvostopenjski organ vlogo utemeljeno zavrgel.
imenovanje predsednika sodišča - pogoji za imenovanje - diskrecijska pravica
Tožena stranka ima diskrecijsko pravico odločitve, da kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje, ne imenuje za predsednika sodišča, če po pismeno in ustno predstavljenem programu dela sodišča presodi, da kandidat ni primeren za opravljanje vodstvene funkcije. Takšna presoja tožene stranke izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, zato ne držijo tožbeni ugovori, da izpodbijana odločba ni obrazložena.
zavrženje tožbe - dokončen upravni akt - sodniška plača - uvrstitev v plačni razred
Tožnica je zoper sporno odločitev predsednika sodišča vložila pritožbo pri Sodnem svetu, slednji pa je o njeni pritožbi odločal na 42. seji dne 26. 5. 2011. Predmetna tožba je bil vložena februarja 2011, kar pomeni, da je tožnica tožbo vložila zoper akt, ki še ni postal dokončen, kar pomeni, da je bila v konkretnem primeru tožba na vložena prezgodaj, zaradi česar jo je moralo sodišče, ob upoštevanju podatka, da je tožnica sledila določbi 25. člena ZSS in 5. alinei prvega odstavka 28. člena ZS, zavreči.
napredovanje sodnika - napredovanje na položaj svétnika - pogoji za hitrejše napredovanje - uvrstitev v plačni razred - datum napredovanja
Iz besedila četrtega odstavka 27. člena ZSS izhaja, da sodnik položaj svetnika pridobi, ko bi sicer po dopolnjenem 45. letu starosti prvič napredoval, torej ko bi bili sicer izpolnjeni pogoji za redno napredovanje po določbi 26. člena ZSS. To pa je po preteku treh let od zadnjega napredovanja. Sodnik bi bil v nasprotnem primeru prikrajšan za napredovanje za obdobje od dneva po preteku treh let od zadnjega napredovanja pa do dneva odločitve sodnega sveta o hitrejšem napredovanju.
napredovanje sodnika - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - ocena sodniške službe za čas dodelitve na Ustavno sodišče RS - vezanost sodnega sveta na oceno personalnega sveta
Sodišče se pridružuje stališču, po katerem ima Sodni svet možnost, da ponovno presodi izpolnjevanje pogojev za napredovanje ter da na tej podlagi odloči. Vendar pa mora imeti v primeru drugačne odločitve zanjo utemeljene razloge, zlasti če le-ta temelji na strožji presoji predpisanih kriterijev.
Razlaga Sodnega sveta, po kateri pri odločanju o napredovanju ni mogoče upoštevati rezultatov, ki jih je tožnica dosegla na Ustavnem sodišču RS, je v nasprotju z namenom dodelitve sodnikov kot tudi z določbo četrtega odstavka 71.c člena ZSS in pomeni izvotlitev pravice do napredovanja, ki jo zakon določa tudi za sodnike, dodeljene na delo izven rednih sodišč.
sodniško napredovanje - hitrejše napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika - dodeljeni sodnik
Kriterijev iz 1. do 4. točke 29. člena ZSS na ravni nadpovprečnosti pri sojenju sodnik, dodeljen na Ustavno sodišče, že pojmovno ne more izpolniti. Tožena stranka s svojim stališčem uvaja pogoj za hitrejše napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika, ki ga zakon ne določa, in takšno napredovanje v nasprotju z določbami ZSS omogoča le sodnikom, ki opravljajo sodniško delo. Ne gre torej za strožja merila vrednotenja sodnikovega dela pri vsebinskem napolnjevanju pojma nadpovprečnosti pri tovrstnem napredovanju, temveč za pogoj, ki je, ko gre za sodnika, dodeljenega na Ustavno sodišče, nemogoč. Drugačna obravnava dodeljenih sodnikov pa iz določb zakona o kriterijih za izbiro in napredovanje sodnika in o postopku ocenjevanja sodniškega dela, ne izhaja.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - podatek v zvezi s sodnim postopkom - podatek v zvezi z zakonskim sporom - javnost sojenja - izjema od javnosti sojenja - varstvo osebnih podatkov
V predmetni zadevi je prosilec zahteval podatke v zvezi z zakonskim sporom in po določbi 407. člena ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 17.b člena ZS) je v zakonskih sporih javnost izključena. Z metodo razlage predpisa argumentum a simili ad simile sodišče pride do sklepa, če je podatek o razpisu prvega naroka podatek, ki spada v okvir javnosti sojenja, pod pogojem, da javnost ni izključena, potem tudi podatek o datumu vložitve pravnega sredstva na sodišče spada med podatke v okviru javnosti sojenja; vendar ker je javnost v zakonskih sporih izključena, po zakonu ne sme biti dostopen javnosti tudi podatek o datumu vložitve pravnega sredstva v postopku razveze zakonske skupnosti.
ZS člen 87, 87/1, 87/1-4, 87/1-5, 92. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 18.
imenovanje sodnega cenilca - pogoji za imenovanje - potrebe po cenilcih
Tožena stranka je pravilno upoštevala določbo četrtega odstavka 87. člena ZS, po kateri je lahko za sodnega cenilca izjemoma imenovana tudi oseba, ki ima srednješolsko izobrazbo, s področij kjer primanjkuje sodnih cenilcev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo. V skladu s tem je tožena stranka za mnenje pravilno zaprosila Okrožno sodišče v Celju in na podlagi odgovora, da po sodnih cenilcih za konkretno področje ni potreb, tožnikovo vlogo zavrnila. Sodišče tudi zavrača tožnikov ugovor, da bi moralo biti takšno mnenje obrazloženo.
sodniško napredovanje - napredovanje na položaj svétnika okrajnega sodišča - hitrejše napredovanje - uvrstitev v plačni razred - datum napredovanja
V obravnavanem primeru je sporno, s katerim dnem je tožnik, ki je okrajni sodnik, napredoval oziroma od kdaj mu pripada položaj svétnika in temu ustrezna uvrstitev v 51. plačni razred. Medtem ko je po stališču tožene stranke tožnik napredoval na položaj svétnika z dnem odločitve Sodnega sveta, se glede na določbe ZSS sodišče pridružuje stališču tožnika, da je relevanten dan, ko je za napredovanje izpolnil predpisane pogoje.
hitrejše napredovanje sodnice - ocena personalnega sveta - vezanost sodnega sveta na oceno personalnega sveta - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje
Sodni svet se mora pri odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih določa ZSS za ugotovitev, ali kandidatka izpolnjuje pogoje za napredovanje, medtem ko ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, pomeni le oceno sodniške službe in ne pomeni, da jo je Sodni svet dolžan le prevzeti, ne da bi sam preveril, ali so podani pogoji za sodnikovo hitrejše napredovanje glede na zakonsko določene kriterije.
ZS člen 87. Pravilnik o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih člen 12, 35, 35/3.
imenovanja sodnega izvedenca - preizkus znanja - ponavljanje preizkusa znanja - število ponavljanj - za odločanje relevanten predpis
Glede na v času izdaje odločbe veljavno pravno podlago Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je bil večkrat dopolnjen in spremenjen (zadnja sprememba je dopustila trikratno opravljanje preizkusa), in glede na dejstvo, da je minister na podlagi 12. člena Pravilnika pregledal vse tožnikove strokovne preizkuse in ugotovil, da je tožnik od vložitve vloge leta 1995 že trikrat neuspešno opravil preizkus strokovnosti, je bila tožnikova zahteva za imenovanje za izvedenca pravilno zavrnjena.
razrešitev s funkcije predsednika sodišča - nedovoljena obdelava osebnih podatkov zaposlenih - poseg v komunikacijsko zasebnost
Tožena stranka je na podlagi izvedenega postopka ocenila, da so podani pogoji za razrešitev predsednika sodišča po 1. točki 1. odstavka 64. člena ZS s tem, ker tožnik v zadevi sodne uprave ni ravnal v skladu s predpisi. S tem, da je tožnik odredil obdelavo pridobljenih telefonskih izpiskov tudi zaradi ugotavljanja medsebojnega telefonskega obveščanja, tudi zaradi odtekanja informacij s sodišča, ne da bi imel predhodno soglasje, je protipravno posegel v pravico zaposlenih do komunikacijske zasebnosti.
napredovanje sodnika - položaj svetnika - pogoji za hitrejše napredovanje - vezanost sodnega sveta na oceno personalnega sveta - načelo zaslišanja stranke
V primeru, ko se sodni svet ne strinja z oceno sodniške službe, mora seznaniti stranko v postopku z vsemi svojimi zadržki, ki jih ima glede ocene sodniške službe, in ji dati možnost, da se do teh zadržkov izjasni.
ZSS člen 24, 24/3, 27, 27/4, 29, 29-3, 32, 32/2. ZUP člen 4, 214, 214/1, 254, 254/2.
hitrejše napredovanje in imenovanje na položaj okrožnega sodnika svetnika - nadpovprečna sposobnost razreševanja pravnih vprašanj - pritožbeni uspeh - pomoč strokovnega sodelavca - obrazložitev odločbe
Poleg pokazatelja, ki izhaja iz statistike sodnih odločitev v pritožbenih postopkih, je delež vloženih pritožb, ob upoštevanju vrste (strukture) zadev, šteti kot enega izmed pokazateljev dosežene stopnje pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, pa tudi sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj.
Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je obseg sodelovanja strokovnega sodelavca pri sodniškem delu eden od pokazateljev sodnikove zavzetosti in odgovornosti pri delu, iz česar pa ne izhaja, da je nujno pokazatelj sodnikove sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj in ne morebiti pokazatelj njegove delovne sposobnosti ali opravljenega dela pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov.
napredovanje sodnika - položaj svetnika - pogoji za hitrejše napredovanje - vezanost sodnega sveta na oceno personalnega sveta - načelo zaslišanja stranke
V obravnavanem primeru tožena stranka pred izdajo odločbe tožnice ni seznanila s svojimi pomisleki glede ocene sodniške službe in ji ni dala možnosti, da se do teh pomislekov izjasni. Tožnico bi bilo treba predhodno seznaniti tudi z mnenjem predsednice Okrajnega sodišča, ki ga navaja v izpodbijani odločbi. Šele ko bi toženka prejela navedbe tožnice glede pomislekov toženke o oceni sodniške službe, bi lahko izdala ustrezno odločbo.
URS člen 23, 25. ZSS člen 19, 21, 21a. ZUS-1 člen 4, 66.
sodnik - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - predlog za imenovanje - vročitev predloga - upravni spor - poseg v ustavne pravice - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Postopek za izvolitev oziroma imenovanje kandidata na mesto vrhovnega sodnika je urejen v 2. oddelku II. poglavja ZSS. Čeprav iz besedila določbe 21.a člena ZSS dobesedno to ne sledi, jo sodišče razume tako, da se predpisana vročitev nanaša tudi na predlog za imenovanje in ne le na predlog za izvolitev iz 19. člena ZSS, saj za različno obravnavanje obeh predlogov ni videti nobenih (vsebinskih) razlogov. Rok za vročitev predloga kandidatom, ki jih Sodni svet ni izbral, v ZSS ni predpisan. Vročitev predloga že po tem, ko je o predlogu odločil Državni zbor, pa se pokaže kot akt, ki je tožniku vzel možnost, da bi predlogu učinkovito ugovarjal, in s tem kot akt, ki sicer ne nasprotuje izrecni zakonski določbi, je pa v nasprotju z namenom predpisane vročitve predloga iz 21.a člena ZSS. Kot tak je izpodbijani akt nezakonit, z njim pa se hkrati posega tudi v ustavni pravici do pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. in 25. člena Ustave. Smisel navedenih ustavnih zagotovil namreč ni le v tem, da se posamezniku daje pravica do vložitve pravnega sredstva (pred sodiščem), temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravice in pravne interese.