imenovanje predsednika sodišča - vročitev mnenja predsednika neposredno višjega sodišča - kršitev pravil postopka
Tožnici pisno mnenje predsednice Okrožnega sodišča v B. ni bilo vročeno. Tožnica zato utemeljeno ugovarja, da so bila pred izdajo izpodbijane odločbe kršena pravila postopka, saj vročitev tega mnenja toženki izrecno nalaga peti odstavek 62.b člen ZS. Namen citirane zakonske določbe namreč ni v seznanitvi (zgolj) Sodnega sveta z mnenjem pred sprejetjem odločitve, temveč (in predvsem tudi), da se z mnenjem seznani kandidat, ki se lahko nato o njegovi vsebini na ustnem razgovoru ter torej še pred izdajo odločbe (tudi) izjavi.
Odločitev o tem, da se na mesto predsednika Okrajnega sodišča v A. ne imenuje nobenega od prijavljenih kandidatov, je po svoji vsebini akt o izbiri, kjer ima Sodni svet pravico sprejeti tako odločitev. Kandidati, ki se odzovejo na javni poziv Sodnega sveta z vložitvijo kandidatur, imajo ob siceršnjem izpolnjevanju predpisanih pogojev le pravico potegovati se za imenovanje na razpisano mesto, nimajo pa s tem zagotovljene pravice, da bodo imenovani.
Zakonodajalec ni postavil kakršnekoli hierarhije med kriteriji iz 29. člena ZSS, vendar je glede na naravo upravne in javno-pravne stvari, kadar gre na primer za strokovne odločitve tehnične ali pravno-politične narave, ali gre za odločitve na področju ekonomske in kulturne politike, sodna presoja zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in se ne spušča v strogo presojo uporabe v zakonu postavljenih materialnih kriterijev, ampak uporablja test tako imenovane očitne (ne)razumnosti.
Tudi v predmetni zadevi gre pri oceni sodniške službe za določeno polje proste presoje, kateremu od zakonskih kriterijev bo glede na aktualne potrebe v sodstvu dala večjo težo. Gre namreč za strokovno ocenjevanje sodniškega dela. To pa ne pomeni, da je ocenjevanje lahko arbitrarno, saj toženo stranko vežejo smiselna uporaba določil ZUP in splošna pravna načela; v takšnih zadevah zato pride v obzir zlasti omenjeni standard presoje, da argumentacija tožene stranke ni očitno nerazumna.
Kumulativno morajo biti izpolnjeni vsi kriteriji iz 1. odstavka 29. člena ZSS na vsaj minimalno zahtevanem nivoju, če naj se ocena sodniške službe ne glasi, kot določa 1. točka 32. člena ZSS (ne ustreza sodniški službi).
ZSS člen 25, 45. ZS člen 28, 28/1, 60, 60/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
sodniška plača - uvrstitev v plačni razred - odločba o uvrstitvi - pritožba zoper odločbo o uvrstitvi - smiselna uporaba določb ZUP - upravni spor - zavženje tožbe
O uvrstitvi v plačni razred sodnika je potrebno odločiti z odločbo. Tudi za zadeve sodne uprave velja, da če se odloči o pravici, obveznosti, ali pravni koristi „osebe“, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
Sodnik ni javni uslužbenec. Zaradi posebnega položaja sodstva in zlasti posebne vloge Sodnega sveta kot ustavne institucije sui generis, ZSS v 25. členu kot specialni predpis določa, da se sodnik zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred lahko pritoži in o pritožbi odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Tudi ZS določa, da je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred. V konkretnem primeru je tožba na Upravno sodišče vložena prezgodaj, saj tožnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani akt, zaradi česar je sodišče v prvi točki izreka tožbo zavrglo. Glede na pravni pouk izpodbijanega sklepa je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da ima tožnik v osmih dneh od prejema tega sklepa pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijano odločbo na Sodni Svet, kot je to sicer določeno v 25. členu ZSS.
Po presoji sodišča bi angažiranje sodnega izvedenca, ki je bil pravnomočno obsojen storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin, škodovalo ugledu sodišča do takšne mere, da je tožnik že iz tega razloga moralno neprimeren za opravljanje izvedenskega dela.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. URS člen 19, 134, 134/2. PoDZ-1 člen 212.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - imuniteta sodnika - odvzem imunitete - varstvo ustavnih pravic
Sklep Mandatno-volilne komisije DZ ni posamični akt, s katerim organ posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika in zoper katerega ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
V skladu z določbami ZKP lahko dovoljenje za odvzem imunitete sodniku zahteva od državnega zbora državni tožilec, sodišče pa zahteva dovoljenje za začetek kazenskega postopka v primerih, ko državni tožilec ne vodi kazenskega pregona (63. člen ZKP). Zato je na podlagi zahteve Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije Državni zbor mogel izdati izpodbijani sklep.
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZSS člen 31, 31/1.
sodniška služba - ocena sodniške službe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Za izdajo oziroma izdelavo ocene sodniške službe ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe, poleg tega se z oceno sodniške službe samo po sebi (še) ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožeče stranke. Oceno izdela personalni svet kot poseben organ sodne veje oblasti in torej ni izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije. Zato ne uživa sodnega varstva v upravnem sporu.
Ker z oceno sodniške službe še ni odločeno o kakšni pravici ali svoboščini, je tudi ni mogoče šteti kot akt, ki bi ga bilo mogoče na tej podlagi izpodbijati v upravnem sporu.
odločba o imenovanju za sodnika - kasnejše imenovanje na drugo sodniško mesto - nova uvrstitev v plačni razred
S tem, ko je nekdo imenovan na sodniško funkcijo pri drugem sodnem organu, kot jo je opravljal prej, mu hkrati preneha sodniška funkcija pri prejšnjem organu in ker začne opravljati sodniško funkcijo pri drugem organu, se mu mora tudi na novo določiti plačilni razred, zaradi česar pri tožnici obe odločbi ne urejata iste zadeve. To, da je bila tožnica imenovana na sodniško mesto iste stopnje in ne na nižje sodniško mesto, še vedno ne more spremeniti dejstva, da ne gre za isto zadevo.
plača sodnika - višji sodnik - uvrstitev v plačni razred glede na sodniški naziv ali položaj
Glede na določbo 3. odstavka 17. člena ZSPJS-L je po presoji sodišča tožeča stranka kot višja sodnica, ob upoštevanju nespornega dejstva, da je ob izdaji izpodbijane odločbe že dosegla 53. plačni razred kot višja sodnica in da najvišji plačni razred za višjega sodnika po tabeli iz 1. odstavka 17. člena ZSPJS-L znaša 55, upravičena do uvrstitve v 54. plačni razred.
ZBPP člen 34, 34/4. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - sodne počitnice - nujne zadeve - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe
Med nujne zadeve se skladno z 9. točko 2. odstavka 83. člena ZS štejejo tudi tiste zadeve, za katere tako določa zakon. Za konkretno zadevo (nanaša se na odločbo o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči) ZBPP v 4. odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. To pa pomeni, da gre za zadevo, v kateri roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
ZBPP člen 34, 34/4. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - sodne počitnice - nujne zadeve - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe
Med nujne zadeve se skladno z 9. točko 2. odstavka 83. člena ZS štejejo tudi tiste zadeve, za katere tako določa zakon. Za konkretno zadevo (nanaša se na odločbo o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči) ZBPP v 4. odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. To pa pomeni, da gre za zadevo, v kateri roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
napredovanje sodnika - napredovanje na položaj svetnika okrajnega ali okrožnega sodišča - pogoji za hitrejše napredovanje
V postopku odločanja o napredovanju Sodni svet ne more mimo ocene sodniške službe, izdelane s strani pristojnega personalnega sveta, v skladu z 28. členom ZSS pa je dolžan tudi sam preveriti izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev.
ZSS člen 34b, 44. ZSPJS člen 32. ZUS-1 člen 59, 59/1.
sodniška plača - uvrstitev v plačni razred - prevedba v plačni razred
Četudi je bila po mnenju sodišča glede na položaj in nesporna dosedanja napredovanja tožnice ter v primerjavi z ostalimi uvrstitvami okrajnih sodnikov svetnikov, ki so bili 1. januarja 2008 še na položaju okrajnega sodnika in so šele po tem datumu napredovali na sodniško mesto okrožnega sodnika ter s tem tudi v višji, 51. plačni razred, tožnica s takšno uvrstitvijo v 48. plačni razred postavljena v neenakopraven položaj, sodišče ne more, glede na takrat veljavno zakonodajo sprejeti drugačne odločitve, kot jo je tožena stranka.
Ker gre v upravnem postopku za odločanje o tožnikovi zakonski pravici ter ob dejstvu, da se tudi dodatke na delovno dobo šteje za obvezni sestavni del plače, je to tožnikova zakonska pravica, ki mu zagotavlja njegov neodvisen položaj. Zato je tožena stranka dolžna odločati o utemeljenosti pritožbe tožnika proti odločbi o plači.
Iz podatkov spisa in navedb tožnika izhaja, da mu mnenje strokovne komisije ni bilo vročeno, niti da ga komisija ni vabila na sejo, čeprav je za to imela podlago v 23. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Prav to mnenje pa je bilo ena od podlag za odločitev ministra o razrešitvi tožnika kot sodnega izvedenca. S tem, ko je tožena stranka z opustitvijo vročitve strokovnega mnenja tožniku ni omogočila, da se o njem izjavi in nanj ustrezno reagira pred izdajo izpodbijane odločbe, je bistveno kršila pravila upravnega postopka.
sodniška plača - določitev sodniške plače - določitev plače predsednika sodišča - prehodno obdobje - upravni akt
Ker gre v obravnavani zadevi določitve sodniške plače za odločanje o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi iz področja sodne uprave, sodišče meni, da je izpodbijani akt upravni akt, saj ustreza definiciji upravnega akta, kot izhaja iz 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
Za predsednika okrajnega sodišča IV, to je okrajno sodišče, ki ima do 50 zaposlenih, je določen le en možni plačni razred, in to je 52. plačni razred. Tožnik je hkrati predsednik okrajnega sodišča in obenem okrožni sodnik. Za okrožnega sodnika je sicer določen plačni razred v razponu od 46. do 52. razreda, vendar je 52. plačni razred maksimalen. Po 1. odstavku 17. člena ZSPJS-L bi bil v višji plačni razred uvrščen lahko okrožni sodnik svetnik (53. plačni razred) in okrožni kazenski sodnik svetnik (54. plačni razred), vendar pa iz tožbe, odgovora na tožbo in priložene dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik okrožni sodnik svetnik.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZSS člen 21a. URS člen 23, 25.
imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - obvestilo o izbiri - upravni spor - poseg v ustavne pravice - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva in do učinkovitega pravnega sredstva, do katere naj bi prišlo zaradi nepravilne vročitve, je po presoji sodišča podana in se lahko uveljavlja samo, če se hkrati uveljavlja nezakonitost izpodbijanega akta. Šele v tem primeru je namreč sploh možno uveljavljati, da zahtevano sodno oziroma pravno varstvo in učinkovito.
ZSPJS člen 49c, 49c/4. ZSS člen 46. ZUS-1 člen 64, 64/2.
plača sodnika - prehod v nov plačni sistem - uvrstitev v plačni razred - prevedba v plačni razred - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - medsebojna primerljivost plač nosilcev treh vej oblasti - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta
Sodišče meni, da je določbo „vendar ne nižje kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda funkcije, ki jo je funkcionar dosegel do dneva prevedbe“ treba razlagati v povezavi z določbami 46. člena ZSS-UPB4, ki urejajo možnost napredovanja posameznih skupin sodnikov (okrajni, okrožni, višji, vrhovni), in z določbo 47. člena prejšnjega besedila ZSS, veljavnega pred uveljavitvijo plačne reforme, ki je prav tako določala plačilne skupine (prvo za okrajne in okrožne sodnike, drugo za višje sodnike in tretjo za vrhovne sodnike). Iz tega izhaja, da je v zvezi z določbo 4. odstavka 49.c člena ZSPJS-UPB7, „ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda funkcije“ treba upoštevati le število plačilnih razredov, ki jih je sodnik dosegel pred prevedbo po določbah ZSS v plačilni skupini, v kateri se je nahajal ob prevedbi, ne pa vseh plačilnih razredov, ki jih je sodnik sicer dosegel v svoji karieri. V zadnjem primeru namreč ne bi šlo samo za prevedbo sodnika v novi plačni sistem, temveč pri nekaterih sodnikih tudi za odpravo posledic določenih nelogičnosti plačnega sistema preje veljavnega ZSS, za kar pa v ZSPJS-UPB7 ni podlage.
ZSPJS člen 49, 49c. ZSS člen 50, 50/3. ZUS-1 člen 64, 62/2.
sodniška plača - uvrstitev v plačni razred - prevedba v plačni razred - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - učinki ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča - upoštevanje napredovanj - znižanje sodniške plače - odstotek za delovno dobo - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta
Tožeča stranka je bila kot višja sodnica pravilno prevedena v plačni razred 52 (izhajajoč iz njenega količnika 3,47) in pravilno uvrščena v 52. plačni razred. V obravnavnem primeru gre za sistemsko ureditev, ki ne upošteva vseh napredovanj, ampak le tista, ki so dosežena na zadnjem sodniškem mestu (torej okrajni sodnik, okrožni sodnik, višji sodnik ali vrhovni sodnik).
ZSS člen 18, 21, 21.a. ZUS-1 člen 2. URS člen 15, 49, 130, 157.
sodniško mesto - izbira kandidata - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Pravna narava akta o neizbiri kandidata za razpisano sodniško mesto se po uvedbi ZUS-1 ni spremenila. Tudi po uveljavitvi ZUS-1 to ni upravni akt. To pa je bistveno v obravnavanem sporu, kajti po novem ZUS-1 je upravni spor zoper akt, ki ni upravni akt v smislu prvega stavka 1. odstavka in 2. odstavka 2. člena ZUS-1, možno sprožiti samo, če zakon to določa. ZSS pa ne določa, da bi neizbrani kandidat imel možnost sprožiti upravni spor zoper (poseben) akt o neizbiri. Sodno varstvo v upravnem sporu je namreč izrecno predvideno (v drugem stavku 21.a. člena ZSS) samo zoper odločbo o imenovanju iz 21. člena ZSS, kar je relevantno za konkretni primer (in zoper predlog za izvolitev iz 19. člena ZSS). Posebnega akta o neizbiri kandidata, v okoliščinah, ko Sodni svet v predmetnem postopku izbere določenega kandidata, tudi zdaj veljavni ZSS ne pozna.
Zaradi uveljavitve 21.a. člena ZSS v zvezi z ZUS-1 (drugi stavek 1. odstavka 2. člena) pa ni več mogoče uporabiti stališča iz pretekle upravno-sodne prakse, da je odločitev Sodnega sveta, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor oziroma kateremu bo izdal odločbo o imenovanju, stvar proste presoje.
ZSS člen 24, 27, 66, 24, 27, 66. ZP-1 člen 217/3, 217/5, 258h.
položaj svétnika - poseg v pridobljene pravice - prepoved diskriminacije - napredovanje sodnika
V tem upravnem sporu tožnica uveljavlja sodno varstvo pravice do napredovanja na položaj svétnice. Pravna narava tega interesa je zakonska pravica tožnice in ne le pravna korist, zato mora biti presoja zakonitosti izpodbijanega akta stroga, a manj stroga kot v primerih, ko gre za posege v temeljne človekove pravice. Varstvo pridobljene pravice do sodniškega položaja svétnika po ZSS po naravi stvari ne more veljati samo takrat, ko sodniku ob premestitvi ni mogoče zagotoviti enakega sodniškega mesta, kajti nedvomno ga obdrži tudi v primeru situacije iz prvega stavka 3. odstavka 66. člena ZSS, ko je torej premeščen na enako sodniško mesto. Iz tega sledi, da je zakonodajalec zagotovil popolno varstvo pridobljene pravice v zvezi s položajem svétnika za sodnike po 66. členu ZSS, med tem ko ni zagotovil varstva pridobljene pravice v zvezi s položajem svétnika sodnikom za prekrške, kot to izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča. Iz odločbe Ustavnega sodišča implicitno izhaja, da določila 66. člena ZSS ni mogoče uporabiti pri odločanju po 5. odstavku 217. člena ZP-1, ker je zakonodajalec drugačno (specialno) ureditev prevedbe v primeru premestitve zaradi sistemske reorganizacije določil v specialnem predpisu, in sicer v prehodni določbi 217. člen ZP-1. Ureditev, na podlagi katere je tožena stranka izdala izpodbijani akt, prestane test arbitrarnosti (načelo enakosti pred zakonom - 2. odstavek 14. člena Ustave), ker v zadevi ne gre za dve enaki dejanski situaciji. Sodniki za prekrške so pridobili položaj svétnik po dopolnjenem 42 letu starosti in že, če so izpolnjevali pogoje za redno napredovanje (3. odstavek 258.h. člena ZP), med tem ko so okrajni sodniki pridobili položaj svétnik po dopolnjenem 45 letu starosti, če je bilo z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za hitrejše napredovanje (27. člen ZSS). Ker ne gre za dve enaki dejanski situaciji, ju tudi ni mogoče primerjati z vidika prepovedi diskriminacije. Ker bi poseg v pridobljeno pravico tožnice lahko pomenil nedopusten poseg v neodvisnost sodstva, je sodišče v okviru te presoje preverilo, ali katera od v ustavno-sodni praksi uveljavljenih mednarodnih listin o varstvu načela neodvisnosti sodstva določa, da bi moral v primeru neprostovoljne premestitve sodnika zaradi sodne reorganizacije sodnik obdržati vse pridobljene pravice v smislu nazivov ali položajev, ki so primerljivi s položajem svétnice. Ker je tožnica ohranila uvrstitev v plačilni razred, kot ga je imela pred prevedbo, in ker nobena od navedenih mednarodnih listin, ki po ustavno-sodni praksi Ustavnega sodišča RS služijo kot "razlagalno orodje" v zvezi z določilom 125. člena Ustave, ne določa, da bi moral sodnik v primeru premestitve zaradi sodne reorganizacije obdržati položaj, ki ustreza položaju svétnika v slovenski ureditvi, sodišče v tem upravnem sporu ni štelo, da je poseg v pravico tožnice prekomeren oziroma ni štelo, da je javni interes po varstvu neodvisnosti sodstva prevladujoč nad že omenjenim javnim interesom zakonodajalca.