denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tudi kot celota določena odškodnina za nematerialno škodo 38.500,00 EUR, kar predstavlja približno 35 povprečnih neto plač, predstavlja pravično zadoščenje tožniku za nematerialno škodo na zdravju, ki jo je že pretrpel in jo bo moral trpeti še v bodoče okoli 15 let, tudi ne odstopa bistveno od primerov v sodni praksi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00034347
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/9. ZIKS-1 člen 12.
zdravstvena zmožnost - tehtanje okoliščin - zapor ob koncu tedna - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni je tako postopek, ki je analogen postopku sodne odmere kazni, ki jo sestavlja ugotovitev vseh relevantnih okoliščin v zvezi z dejanjem in storilcem ter vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin ter njihovo vrednotenje. Čeprav je sodišče prve stopnje, vse zgoraj izpostavljene okoliščine, ki se upoštevajo tudi pri odmeri kazni, upoštevalo v skladu s sodno prakso, da je tem okoliščinam pripisalo prevelik pomen. Ni mogoče enačiti zdravstvene zmožnosti za opravo svojega poklica in siceršnjih zdravstvenih zmožnosti za opravljanje kakega drugega dela oz. nalog v splošno korist ter da ugotovitev invalidnosti I. kategorije sama po sebi ne izključuje možnosti oprave nalog v splošno korist, ob upoštevanju zdravstvenega stanja kot ga je opisala obramba, ki je pri tem izhajala pred vsem iz zdravniških izvidov starejšega datuma, zaključilo, da je neživljenjsko pričakovati, da bi lahko obsojenec opravljal kakršnakoli, tudi najlažja dela v splošno korist. Tako sklepanje pa je preuranjeno in presega strokovno znanje sodišča, saj gre za sklepanje o sposobnosti za delo glede na zdravstveno stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00032813
OZ člen 101, 111, 111/3. ZFPPIPP člen 268, 268/4, 354, 354/1. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - razdrta pogodba - učinki razdrte pogodbe (razveze pogodbe) - vračanje koristi v primeru prenehanja pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti - vzajemno neizpolnjene terjatve - ugovor sočasne vrnitve danega - ugovor sočasnosti izpolnitve
Zaradi razdrtja pogodbe se pogodbeno razmerje preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja. Pravilo se uresniči z ugovorom, ki je smiselno enak ugovoru neizpolnitve. Gre za enega od materialno pravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru toženca ugodi (na način, da je toženec dolžan izpolniti le, če obenem tožnik izpolni svojo obveznost), deloma zavrne tožnika, saj tožniku prisodi nekaj manj (ne pa nekaj drugega), kot je zahteval.
Trenutek, po katerem se presoja sočasnost vračanja, je nastal po začetku stečajnega postopka.
V primeru, da upravitelj odstopi od pogodbe o prodaji nepremičnine, ima kupec pravico zahtevati vračilo plačane kupnine po pravilih o stroških postopka in lahko odkloni vrnitev posesti oziroma izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v korist insolventnega dolžnika kot prodajalca, dokler mu stečajni dolžnik oziroma upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika ne vrne plačane kupnine.
Ker torej tožena stranka ni kršila svojih pogodbenih obveznosti, je okoliščina, da se je zaradi odpovedi koncesijskih pogodb (ki jih je odpovedala tožeča stranka ne da bi za to odpoved obstajal utemeljen razlog na strani tožene stranke) spremenila tudi potreba tožeče stranke po delavcih, ki so bili tisti čas zaposleni pri tožeči stranki, v načelu v bremenu tožeče stranke. Tudi sicer pogodba o financiranju na podlagi pogodbe o koncesiji ureja le razmerje med koncedentom in koncesionarjem v času trajanja in izvajanja koncesije in ne razmerij po njenem prenehanju.
Ločevanje začetka teka subjektivnega zastaralnega roka za posamezne oblike nepremoženjske škode ni pravilno, saj zastaranje celotne terjatve iz tega naslova začne teči v trenutku, ko je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, to pa je načeloma takrat, ko je zdravljenje zaključeno.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00035162
ZIZ člen 270, 270/1, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da zgolj na podlagi ravnanj tožene stranke pred več leti ni mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati, da bi ta tudi sedaj oziroma v prihodnje deloval v smeri neomogočanja oziroma oteževanja uveljavitve morebitne bodoče terjatve tožeče stranke. Verjetnost, da je začasna odredba potrebna, ker obstaja nevarnost, da bo zaradi tožnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ni izkazana.
Sklenjeno kreditno pogodbo ter aneks k le-tej tožeče stranke kot kreditodajalke in družbe P. d.o.o. kot kreditojemalke, je pritožnik podpisal tudi kot solidarni porok in plačnik, kar ga na podlagi 10. člena te pogodbe ter tudi določbe 1012. člena OZ zavezuje k plačilu zapadle in neplačane obveznosti glavnega dolžnika - kreditojemalca.
dogovor o ari - predpogodba - vrnitev are - krivda za nesklenitev pogodbe
Med pravdnima strankama ni sporno, da tožena stranka v šestih mesecih od sklenitve predpogodbe ni izposlovala spremembe namembnosti zemljišč, ki so bila predmet predpogodbe, da torej ni izvršila svoje obveznosti iz predpogodbe.
Ni pravno upoštevna pritožbena trditev, da tožena stranka na potek postopka za spremembo namembnosti zemljišča ni imela namena, ker se je s predpogodbo to izrecno zavezala urediti.
Dejstvo, da tožena stranka ni dovolila ustanovitve zastavne pravice na svojih nepremičninah za zavarovanje kredita, ki bi ga prejela tožeča stranka za nakup teh nepremičnin, ne more biti razlog za nesklenitev glavne pogodbe na strani tožene stranke in s tem njena krivda za nesklenitev glavne pogodbe. V predpogodbi se namreč tožena stranka ni zavezala, da bo dovolila takšno zavarovanje in s tem omogočila tožeči stranki plačilo kupnine.
Po presoji pritožbenega sodišča so tako razlogi za nesklenitev glavne pogodbe na strani obeh pogodbenih strank, oziroma pravdnih strank, tožena stranka ni izpolnila zaveze glede spremembe namembnosti ene od treh parcel, tožeča stranka pa ni pridobila sredstev za plačilo kupnine v roku, v katerem bi lahko zahtevala sklenitev glavne pogodbe in sklenitve glavne pogodbe tudi ni zahtevala v zakonsko določenem roku, to je do 26. 6. 2014.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 24, 24/1, 154, 154/1, 154/3.. ZUP člen 87, 87/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - zagovor
Okoliščina, ki toženo stranko lahko odveže njene obveznosti, da tožniku omogoči zagovor, je lahko tožnikovo izmikanje vročitvi pisne obdolžitve in vabilu na zagovor oziroma tako njegovo ravnanje, ki je toženi stranki onemogočalo pravočasno pravilno vročitev. Za uspešno uveljavljanje te okoliščine pa bi morala tožena stranka dokazati, da vročitev ni bila mogoča iz razlogov na strani delavca.
Zakon nalaga delodajalcu določene obveznosti v postopku izredne odpovedi - kršitev teh obveznosti oziroma opustitev dolžnih ravnanj v zvezi z omogočanjem zagovora imajo za delodajalca škodljive posledice. Na drugi strani pa iz položaja delavca v delovnem razmerju izhajajo določene obveznosti tudi zanj - ne sme se npr. izogibati vročitvi pisanj, ki mu jih v zvezi z izredno odpovedjo pošilja delodajalec z namenom, da bi mu zagotovil uveljavitev pravice do zagovora. Če je dokazano, da se je vročitvi izogibal, pa ima to zanj škodljive posledice.
V obravnavanem primeru ni dokazano s strani tožene stranke zatrjevano tožnikovo izogibanje vročitvi, zaradi katerega tožena stranka ni uspela opraviti vročitve vabila na zagovor s seznanitvijo o očitanih kršitvah. Razlogi za neuspešno večkratno vročanje so izključno na strani tožene stranke, ne pa na strani tožnika oziroma njegovih sorodnikov.
Sodišče prve stopnje je torej zmotno presodilo, da so v obravnavanem primeru obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči seznanitev s kršitvami in zagovor. Ker tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila, je izpodbijana izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita.
ZPP člen 190, 191, 202, 202/1, 205, 205/1-3, 208, 208/1.
cesija terjatve - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - vstop naslednika v pravdo - prenos stvarne legitimacije - singularno pravno nasledstvo - sosporništvo na aktivni strani - sosporniški intervenient - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe
V konkretnem primeru je na podlagi odstopa terjatve prišlo do singularnega pravnega nasledstva in s tem do prenosa stvarne legitimacije s tožeče stranke na pritožnika. V takšnih primerih singularnega pravnega nasledstva pride torej do naknadne ločitve stvarne legitimacije od procesne.
Prav takšno situacijo ureja 190. člen ZPP, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, saj odtujitev stvari med pravdo ne vpliva na že prej začeto pravdo in ne povzroči spremembe strank.
Zato ima pritožnik položaj sosporniškega intervenienta iz 202. člena ZPP.
Sosporniški intervenient se lahko pridruži le obstoječi stranki. Če je tožeča stranka prenehala obstajati, se postopek prekine na podlagi tretje točke prvega odstavka 205. člena ZPP.
Prevzemnika terjatve je po obstoječi sodni praksi mogoče šteti za pravnega naslednika stranke po 208. členu ZPP le, če je bil ta prenos opravljen prav zaradi likvidacijskega oz. smiselno drugega postopka prenehanja.
Kot je razvidno iz zakonske določbe, pa tudi iz povzete sodne prakse, je izplačilo delovne uspešnosti vezano na povečan obseg dela oziroma na delo, ki presega pričakovane rezultate dela, torej na opravljanje dela drugega delovnega mesta poleg svojega. Kot je utemeljilo pritožbeno sodišče v zadevi Pdp 492/2014, je do izplačila delovne uspešnosti upravičen delavec, ki opravlja v celoti delo enega delovnega mesta, nato pa še del dela drugega delovnega mesta, tako da skupaj opravi bistveno več dela, kot bi ga opravil delavec (le) na enem delovnem mestu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00033870
ZOR člen 1083, 1087. OZ člen 1061, 1061/2. ZFPPIPP člen 221b, 221b/4.
pogodba o odobritvi limita - plačilne garancije - bančni posli - neodvisna bančna garancija - garant - zavarovanje obveznosti - bančna garancija na prvi poziv - enostransko obveznostno razmerje - uporaba pravil o prisilni poravnavi - prijava terjatve v postopku prisilne poravnave - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - poroštvo - tuj dolg
Iz predložene bančne garancije izhaja, da je bila izdana na "prvi pisni poziv", kar pomeni, da je neodvisna od temeljnega posla in s tem izrecno odpadejo vsi ugovori iz temeljnega razmerja (tudi veljavnost pravil poenostavljene prisilne poravnave). Pritožnica se moti, ko navaja, da gre za institut podoben poroštvu. Takšno stališče je zavzela tudi teorija. Le odvisno bančno garancijo je mogoče primerjati s poroštvom, pa še tu so razlike, saj je poroštvo dvostranski pravni posel, bančna garancija pa enostranski pravni posel. S poroštveno pogodbo se porok zaveže, da bo izpolnil tujo obveznost, to je obveznost glavnega dolžnika, če je ta ne bo izpolnil ob zapadlosti. Garant pa se zaveže za izpolnitev svoje obveznosti.
dopolnitev vloge - nepopolna vloga stranke - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Oškodovanka kot tožilka, kljub sodnemu pozivu, svoje vloge v dodeljenem roku ni dopolnila tako, da bi imela vse potrebne sestavine predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, zato ne more biti podlaga za izvedbo kazenskega postopka. Vnovično določanje roka za dopolnitev vloge z dne 20.12.2018, kar oškodovanka kot tožilka predlaga v vloženi pritožbi, pa v tej fazi kazenskega postopka ni več mogoče.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - službena pot - kolektivna pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih (odločbi VDSS opr. št. Pdp 542/2015 in opr. št. Pdp 932/2017) štelo tožnikove poti za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - pravnomočen sklep o dedovanju - vrnitev daril v zapuščino - načelo pravnega prednika
V sklepu o dedovanju je med drugim odločeno, da se na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 9. 2014 (zaradi uveljavitve pravic nujnih dedičev) v zapuščino vrnejo darila, ki jih je zapustnik dal pritožniku, med drugim tudi nepremičnini, na kateri se nanaša ta zemljiškoknjižni postopek (do deleža 3/5). Posledično je bilo s sklepom o dedovanju v zvezi s kasnejšim popravnim sklepom pravnomočno odločeno tudi o dedovanju teh v zapuščino vrnjenih nepremičnin.
Navedeni listini, ki predstavljata podlago za vpis, učinkujeta zoper pritožnika, četudi so nepremičnine, ki so vrnjene v zapuščino, formalno (še) v celoti vknjižene na pritožnikovo ime. Načelu pravnega prednika je zadoščeno.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4.
zapuščinski postopek - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - običajno bivališče
Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta članici Evropske unije. Uredba št. 650/2012 se kot sekundarni pravni akt Evropske unije v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški uporablja neposredno in predstavlja del pravnega reda Republike Slovenije in Republike Hrvaške kot članic EU. Namen navedene uredbe je (med drugim), da se o celotni zapuščini zapustnika odloča na enem mestu, v enem zapuščinskem postopku. Kot temeljno pravilo o pristojnosti pa Uredba (v 4. členu in 23. točki uvodnih določb) določa, da je za odločanje o celotnem dedovanju pristojno sodišče države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034224
OZ člen 240, 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba - pravica zahtevati odpravo napak - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - manjša vrednost opravljenega posla - razbremenitev odgovornosti - oprostitev dolžnika odgovornosti - vzrok za napako - dokazovanje - ekskulpacijski razlog - izvedensko mnenje - različna mnenja izvedencev - postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena - prosta presoja dokazov v pravdnem postopku - načelo kontradiktornosti - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Podjemnikova odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, in sicer za tisto obliko škode zaradi kršitve pogodbene (poslovne) obveznosti, ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Zanjo morata biti izpolnjeni dve splošni predpostavki podjemnikove odgovornosti za nepravilno izpolnitev, in sicer, (i) opravljeni posel ima napako in (ii) vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, pri čemer se domneva, da vzrok za napako (kršitev) izvira iz podjemnikove sfere. Ob smiselni uporabi 240. člena OZ se podjemnik lahko razbremeni odgovornosti za napake, če trdi in dokaže, da so vzrok očitanih napak okoliščine, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Na kakšen način mora podjemnik to dokazati, ni predpisano, zato to lahko stori na kakršenkoli logično pravilen način.
Izvedensko mnenje ni sodba, zato morebitna nasprotja v njem ne predstavljajo kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa se lahko nanašajo kvečjemu na napačno dokazno oceno in s tem napačno ugotovitev dejanskega stanja.
Določbi drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP ne določata ponavljanja dokazovanja z novimi in novimi izvedenci, dokler se dvomi o pravilnosti izvida ali mnenje ne odpravijo, kar bi sicer lahko pomenilo tudi ponavljanje v nedogled, pač pa ju je treba razumeti tako, da se nanašata na enkratno ponovitev dokazovanja z izvedenci. Sodišče mora v primeru različnih mnenj opraviti presojo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP ter sprejme tista mnenja, ki jih v skladu s prosto presojo dokazov oceni kot prepričljivejša.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033480
OZ člen 64, 65, 105, 105/3, 106, 107, 108. ZPP člen 286b, 337.
prodajna pogodba za nepremičnino - fiksnost pogodbe - plačilo kupnine za nepremičnino - neizpolnitev pogodbe - dodatni rok za izpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe pred iztekom roka - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - ara in odstopnina - vračanje in vštevanje are - dvojna ara - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo, da je sicer bila pogodba sestavljena kot taka, da je rok izpolnitev bistvena sestavina pogodbe. V tem primeru pa je tožena stranka sama ravnala v skladu z določbo 105. člena OZ, ko je tožeči stranki dala dodaten rok za izpolnitev obveznosti. Bila pa je upravičena do odstopa od pogodbe v skladu s tretjim odstavkom 105. člena OZ, saj dolžnik svoje obveznosti plačila drugega obroka kupnine ni izpolnil niti v dodatnem roku.
Ne glede na samo določilo o fiksnosti pogodbe in ravnanju tožene stranke z dodatnim rokom za izpolnitev tožnice pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je imela tožena stranka drugo(e) pravno podlago(e) za odstop od pogodbe. Dejansko stanje (ki ga je glede težav s pridobivanje gradbenega dovoljenja in sredstev za kupnino navajala tudi pritožnica sama), je takšno, da je imela tožeča stranka težave s pridobivanjem denarnih sredstev za kupnino in da je bil odstop od pogodbe tožene stranke upravičen tudi v skladu s 106. členom OZ, ki določa, da upnik lahko odstopi od pogodbe, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem roku in v skladu s 107. členom OZ, če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da ena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe. Tudi določba 108. člena OZ določa, da kadar v pogodbi z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni ene obveznosti, lahko druga stranka v primernem roku odstopi od pogodbe glede vseh bodočih obveznosti, če je iz danih okoliščin očitno, da tudi te ne bodo izpolnjene.