ZKP člen 285c, 285c/5, 285č, 285č/4, 307, 307/1, 307/3.
narok za izrek kazenske sankcije - nenavzočnost obdolženca
Sodišče je izvedlo narok za izrek kazenske sankcije brez navzočnosti obtoženca, čeprav za to niso bili izpolnjeni vsi procesni pogoji, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka.
Peti odstavek 285.c člena ZKP določa, da se stranki in zagovornika opozori, da se bo narok za izrek kazenske sankcije, če nanj ne bodo prišli in svojega izostanka ne bodo opravičili, opravil v njihovi nenavzočnosti. Skladno s četrtim odstavkom 285.č člena ZKP se narok za izrek kazenske sankcije izvede s smiselno uporabo določb ZKP o glavni obravnavi, s poudarkom, da je treba obtožencu omogočiti, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije. Sojenje v nenavzočnosti na glavni obravnavi v rednem postopku urejata tretji in četrti odstavek 307. člena ZKP. Izpolnjenih mora biti več pogojev hkrati. Obtoženec je bil v redu povabljen in bil že zaslišan pred preiskovalno sodnico, o krivdi se je izjavil na predobravnavnem naroku, tedaj sta bila prva dva pogoja izpolnjena. Še pred oceno, ali je bila obtoženčeva navzočnost nujno potrebna, pa bi moral biti izpolnjen pogoj navzočnosti zagovornika. Ta ni bil izpolnjen. Sodišče prve stopnje tedaj ne bi smelo izvesti naroka za izrek kazenske sankcije brez navzočnosti obtoženca, temveč bi moralo ravnati po prvem odstavku 307. člena ZKP, torej odrediti prisilno privedbo obtoženca.
plačilo sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - nepopoln predlog - vročitev s fikcijo - zamuda roka za opravo procesnega dejanja
Na podlagi vročilnice, pripete k sklepu o dopolnitvi predloga za obročno plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2020, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je vročevalec dne 11. 1. 2020 v naslovnikovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka petnajst dni, v katerem ga mora prevzeti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da bi tožena stranka pismo na pošti lahko prevzela do 27. 1. 2020. Ker tega ni storila, se šteje, da ji je bila na ta dan sodna pošiljka vročena.
Rok za dopolnitev vloge je pričel teči dne 28. 1. 2020 in se je iztekel dne 4. 2. 2020. Dopolnitev predloga, vložena dne 5. 2. 2020, je tako prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00032725
ZJN-2 člen 7, 29, 29/5-1. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4, 363, 363/1, 365, 365-1.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - vračilo sredstev - nekonkretizirane trditve - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Ker je tožena stranka že v postopku pred sodiščem prve stopnje na podlagi zadevne sodbe v zvezi s popravnim sklepom dosegla prav to, za kar se zavzema v pritožbi, za slednjo po presoji pritožbenega sodišča ni podan njen pravni interes (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Podrobnih (ter tudi dokazno podprtih) pravno relevantnih navedb tožene stranke nato tožeča stranka ni substancirano prerekala, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo toženi stranki in pravilno zaključilo, da očitana kršitev 7. člena ZJN-2 ni podana (torej, da tožena stranka z upravičeno in transparentno izvedbo zadevnega postopka s pogajanji brez predhodne objave ni omejevala možnih ponudnikov oziroma v njihovo škodo izkrivljala konkurence) ter da posledično tožbeni zahtevek ni utemeljen. S tem se je tudi smiselno opredelilo do tožničinih nasprotnih navedb, ki so, potem ko je toženka izčrpno pojasnila razloge za izvedbo zadevnega postopka pogajanj brez predhodne objave in s tem povezane okoliščine, ostale nedopolnjene in zgolj na ravni pavšalnosti.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5, 12a, 12a/1. ZUPJS člen 10. ZSVarPre člen 27.
predlog za taksno oprostitev - oprostitev plačila sodne takse otroka - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - materialni položaj
Kadar je predlagatelj taksne oprostitve mladoletni otrok, se pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja upošteva tudi dohodke in premoženje njegovih staršev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00032444
ZGD-1 člen 481, 481/7, 481/8, 502, 502/5.. ZPP člen 155, 155/2, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZFPPIPP člen 224, 225, 342, 342/5, 347, 347/2, 347/3, 347/4.
unovčevanje stečajne mase - odtujitev poslovnega deleža - soglasje družbenikov za prenos poslovnega deleža - izstop družbenika
Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - službena pot - kolektivna pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih (odločbi VDSS opr. št. Pdp 542/2015 in opr. št. Pdp 932/2017) štelo tožnikove poti za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
Ločevanje začetka teka subjektivnega zastaralnega roka za posamezne oblike nepremoženjske škode ni pravilno, saj zastaranje celotne terjatve iz tega naslova začne teči v trenutku, ko je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, to pa je načeloma takrat, ko je zdravljenje zaključeno.
Ker torej tožena stranka ni kršila svojih pogodbenih obveznosti, je okoliščina, da se je zaradi odpovedi koncesijskih pogodb (ki jih je odpovedala tožeča stranka ne da bi za to odpoved obstajal utemeljen razlog na strani tožene stranke) spremenila tudi potreba tožeče stranke po delavcih, ki so bili tisti čas zaposleni pri tožeči stranki, v načelu v bremenu tožeče stranke. Tudi sicer pogodba o financiranju na podlagi pogodbe o koncesiji ureja le razmerje med koncedentom in koncesionarjem v času trajanja in izvajanja koncesije in ne razmerij po njenem prenehanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00033667
ZPP člen 190, 191, 202, 208. OZ člen 421. ZFPPIPP člen 337, 337/1, 337/1-1.
sosporniki na aktivni strani - obstoj pravde - odstop terjatve med pravdo - stečajni postopek - stečajni postopek nad tožečo stranko - odstop terjatve med stečajnim postopkom - prenehanje pravdne stranke - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka s prevzemnikom terjatve - soglasje strank - prevzemnik terjatve - ugovor - osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - intervenient - enotni sosporniki
Okoliščine, ki jih lahko tožena stranka uveljavlja proti singularnemu pravnemu nasledniku, za presojo pravilnosti sklepa o nadaljevanju postopka z individualnim pravnim naslednikom po presoji pritožbenega sodišča niso odločilne. Sodišče prve stopnje bo trditve tožene stranke o prepovedi prodaje terjatve konkretnemu kupcu moralo v nadaljevanju presojati po vsebini pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka prve tožnice zoper toženo stranko.
dopolnitev vloge - nepopolna vloga stranke - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Oškodovanka kot tožilka, kljub sodnemu pozivu, svoje vloge v dodeljenem roku ni dopolnila tako, da bi imela vse potrebne sestavine predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, zato ne more biti podlaga za izvedbo kazenskega postopka. Vnovično določanje roka za dopolnitev vloge z dne 20.12.2018, kar oškodovanka kot tožilka predlaga v vloženi pritožbi, pa v tej fazi kazenskega postopka ni več mogoče.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - pravnomočen sklep o dedovanju - vrnitev daril v zapuščino - načelo pravnega prednika
V sklepu o dedovanju je med drugim odločeno, da se na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 9. 2014 (zaradi uveljavitve pravic nujnih dedičev) v zapuščino vrnejo darila, ki jih je zapustnik dal pritožniku, med drugim tudi nepremičnini, na kateri se nanaša ta zemljiškoknjižni postopek (do deleža 3/5). Posledično je bilo s sklepom o dedovanju v zvezi s kasnejšim popravnim sklepom pravnomočno odločeno tudi o dedovanju teh v zapuščino vrnjenih nepremičnin.
Navedeni listini, ki predstavljata podlago za vpis, učinkujeta zoper pritožnika, četudi so nepremičnine, ki so vrnjene v zapuščino, formalno (še) v celoti vknjižene na pritožnikovo ime. Načelu pravnega prednika je zadoščeno.
ZPP člen 105.a, 105.a/3.. ZST-1 člen 14.a, 14.a/3.
domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - nalog za plačilo sodne takse - predlog za taksno oprostitev - zavrnitev ali zavrženje predloga - začetek teka roka za plačilo sodne takse
V primeru zavrženja predloga za taksno oprostitev sodišče prve stopnje stranki ne vroča novega plačilnega naloga. Že izdani plačilni nalog ostane v veljavi, rok za plačilo sodne takse pa začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju (ali zavrnitvi) predloga za taksno oprostitev.
ZPP člen 343, 343/1, 343/2, 443, 458, 458/3. URS člen 14, 15, 22, 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
spor majhne vrednosti - zavrženje prepozne pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - zamujen rok za pritožbo - primeren čas za pripravo obrambe - pravica do pritožbe - pravica do vložitve pravnega sredstva - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - načelo enakosti pred zakonom
Za omejitev pravice do pritožbe, ki jo je treba vložiti v predpisanem roku, sicer se zavrže, obstojijo ustavno upravičeni razlogi. V interesu pravne varnosti in v interesu samih strank ter v neposredni zvezi z učinkovitostjo pravice do sodnega varstva in pravice do sojenja v razumnem roku je namreč nujno, da je določen prekluziven rok za pritožbo. Zakonsko določen osemdnevni rok za pritožbo v sporih majhne vrednosti tudi ni prekratek glede na praviloma manj zapletene zadeve, manjši pomen za stranke ter razmerje med vrednostjo spora in stroški postopka. Ob tem velja dodati, da EKČP v 6. členu in Ustava RS v 29. členu sicer določata primeren čas za obrambo, vendar navedeno velja za kazenske in ne civilne postopke.
vročitev s fikcijo - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Toženec zmotno meni, da je rok 15 dni za plačilo sodne takse pričel teči šele naslednji dan od dneva, ko mu je poštar v hišnem predalčniku pustil pismo.
dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa
V postopkih po določbah ZPND zadošča nižji dokazni standard, ker zadošča, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. Po določbah tega zakona mora sodišče postopati hitro, ker je cilj ukrepov takojšnja zaščita žrtve, zato sodišče izvede le nujno potrebne dokaze, s katerimi s stopnjo verjetnosti ugotovi obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev za presojo utemeljenosti predloga.
Za podaljšanje ukrepa morajo biti podani enaki razlogi, kot za izrek ukrepa, poleg tega pa mora biti izkazano še, da ukrep ni učinkoval, da ga je nasprotni udeleženec kršil. Sodišče prve stopnje je obstoj dejstva o ravnanju nasprotnega udeleženca in negotovosti ter ranljivosti predlagateljice v času učinkovanja prepovedi približevanja po sklepu z dne 12. 7. 2019 ugotovilo s stopnjo verjetnosti in jih materialnopravno pravilno prepoznalo kot nasilje nasprotnega udeleženca na škodo predlagateljice in njunega skupnega otroka.
spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - določen tožbeni zahtevek
V zvezi z obveznimi sestavinami tožbe in njeno dopolnitvijo tožena stranka neutemeljeno navaja, da ni vsebovala določenega zahtevka glede glavne stvari, stranskih terjatev, izvršilnih in pravdnih stroškov ter sodne takse. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, se na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
Sodišče ne ugotavlja dejstev, ki jih stranke niso navajale in ne izvaja dokazov, ki jih stranke niso predlagale, saj v tej pravdi ne gre za uveljavljanje zahtevka, s katerim stranke ne bi smele prosto razpolagati (7. člen ZPP). Sodišče prve stopnje pa je upoštevalo neprerekane trditve tožnika in dokaze, ki jih je v dokaz svojih trditev predložil, pravilno je presodilo, da je z njimi svoje trditve tudi dokazal.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - narok v sporih majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za zaslišanje priče - poizvedovalni dokaz
Sodišče v sporu majhne vrednosti izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, stranki pa izvedbe naroka nista zahtevali v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah.
Zahteva za izvedbo naroka mora biti izražena izrecno (ne zgolj s predlogom za zaslišanje).
Sodišče izvaja le dokaze, predlagane za dokazovanje konkretno zatrjevanih odločilnih dejstev, poizvedovalnih dokazov pa ne.