postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - narok v sporih majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za zaslišanje priče - poizvedovalni dokaz
Sodišče v sporu majhne vrednosti izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, stranki pa izvedbe naroka nista zahtevali v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah.
Zahteva za izvedbo naroka mora biti izražena izrecno (ne zgolj s predlogom za zaslišanje).
Sodišče izvaja le dokaze, predlagane za dokazovanje konkretno zatrjevanih odločilnih dejstev, poizvedovalnih dokazov pa ne.
spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - določen tožbeni zahtevek
V zvezi z obveznimi sestavinami tožbe in njeno dopolnitvijo tožena stranka neutemeljeno navaja, da ni vsebovala določenega zahtevka glede glavne stvari, stranskih terjatev, izvršilnih in pravdnih stroškov ter sodne takse. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, se na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
vročitev s fikcijo - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Toženec zmotno meni, da je rok 15 dni za plačilo sodne takse pričel teči šele naslednji dan od dneva, ko mu je poštar v hišnem predalčniku pustil pismo.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrozitev poslovanja pravne osebe
Tožena stranka ugotovitev sodišča prve stopnje o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju v pritožbi obrazloženo ne izpodbija. Prav tako ne zanika višine sodne takse 165,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost tožene stranke, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
odškodninska odgovornost - vzreja psov - odvzem vzrejnega dovoljenja - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - višina nastale škode
Tožnik ni izkazal, da bi letno lahko prodal več kot leglo psov, saj za te trditve ni predlagal prepričljivih dokazov. Ker ima tožnik psarno že vrsto let in sam izpostavlja, da je eden najbolj izkušenih in kakovostnih vzrediteljev, bi v spis nedvomno lahko predložil več listin, ki bi kazale na povprečno doseženo ceno psa glede na posamezno leglo in število prodanih mladičev letno. Takšno dokumentacijo je nenazadnje dolžan voditi že zaradi sledenja rodovniškim značilnostim pasme, pa tudi iz davčnih razlogov. Ob izostanku teh dokazov in dejstvu, da tožnik v letu 2013 ni mogel prodati polovice svojih mladičev, torej je prodal le eno in ne dve legli, pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek prvostopnega, da dosojeni znesek zadošča za pokritje tožnikove škode, ki jo je utrpel zaradi začasne zamrznitve vzrejnega dovoljenja.
OZ člen 190, 190/1. ZKUASP člen 44, 44/4. ZASP člen 157.
priobčevanje komercialnih fonogramov - denarno nadomestilo - skupni sporazum - višina nadomestila - civilna kazen po ZASP
Prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen. To pa je stališče, pri katerem vztraja VSL od februarja 2013 naprej in na katerem temelji tudi prvostopenjska sodba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033668
ZPP člen 214, 286, 286/2. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 33, 34.
motenje posesti - soposest - spor zaradi motenja posesti - posestno varstvo - izključna posest - motilno dejanje - parkiranje - začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - dejanska oblast nad stvarjo - neprerekana dejstva - dostop do nepremičnine
Sodišče je pravilno pojasnilo, zakaj za obstoj soposesti tožnikov na parceli ni bistveno, da ta ni izključevala parkiranja drugih, oziroma zakaj predpostavke izključnosti v primeru, kot je konkretni, že po naravi stvari ni moč razumeti v dobesednem (preozkem) pomenu.
Ni bistveno, kako pogosto so tožniki prihajali in parkirali na parceli (parkirišču), ampak da so svojo (so)posest izvajali kontinuirano in da je bil vedno prisoten njihov animus possidendi.
povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - zahtevek za vrnitev preživnine - izpodbito očetovstvo - odpadla pravna podlaga - verzijski zahtevek - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka
Stališče o (delnem) zastaranju tožbenega zahtevka izhaja iz zmotnega prepričanja, da ima tožbeni zahtevek v obravnavani zadevi naravo preživninske terjatve. Dejansko pa gre za verzijski zahtevek, ki ima podlago v razmerju med tožnikom in otrokovo materjo, ne pa v razmerju med tožnikom in otrokom.
Ttožeča stranka ni ravnala kot skrben strokovnjak, kar se je pri navedenem delu pričakovalo, ni opravila svojega dela kot je bilo to določeno v varnostnem načrtu (katerega sestavni del so navodila za delo pri demontaži opreme iz klasirnice – P. (priloga A 30), v katerih je bilo navedeno, da mora preveriti zavarovanje odprtin vsled odstranitve zaščitnih mrež ali pokrovov nad kanali) in je s tem zavestno kršila tako varnostni načrt, kakor tudi pravila iz varstva in zdravja pri delu. Škoda je nastala zaradi ravnanja same tožeče stranke kot zavarovanca in zavarovalnega upravičenca in zato zavarovalno kritje glede na sklenjene zavarovalne pogodbe ni podano (prvi odstavek 953. člena OZ).
Zakaj je skupščina tožene stranke po predlogu uprave znižala osnovni kapital dodatno s prenosom v kapitalske rezerve je stvar njene odločitve in tožeča stranka ni pojasnila konkretno zakaj naj bi bil ničen sklep skupščine v tem delu. Sam po sebi, ker je bil sprejet skupaj s sklepom o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, oba pa v okviru odprave insolventnosti in postopkih finančnega prestrukturiranja, ni ničen. Ni zakonske omejitve oziroma prepovedi, da skupščina ne bi smela sprejeti sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala za oba namena iz 379. člena ZGD-1, zlasti če je to v okviru ukrepov finančnega prestrukturiranja.
začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - sprememba stikov - otrokova korist - ogroženost otroka - tehtanje interesov - sorazmernost ukrepa
Ukrepi za varstvo koristi otroka, ki jih določa DZ, so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Sodišče izreče ukrep, če ugotovi, da je otrok ogrožen.
Sodišče lahko med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi trajnejšega značaja izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.
Po načelu najmilejšega ukrepa sodišče pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka izreče ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je mogoče z njim dovolj zavarovati koristi otroka.
Z izdano začasno odredbo so koristi mladoletnega otroka dovolj zavarovane, saj se stiki ne izvajajo v prisotnosti očetove nove partnerke, niti na njenem naslovu.
rejništvo - namestitev otroka v rejniško družino - prenehanje rejništva - prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer - namestitev otroka v zavod - otrokova korist - upoštevanje otrokove koristi
Dekličine hude čustvene stiske, ki so posledica negativnih izkušenj v primarni družini in travmatiziranosti, nazorno kažejo, da je le z namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njene koristi, pa tudi koristi njenih sorojencev.
Odločitve o prenehanju rejništva je preuranjena. Rejnica za deklico predstavlja zelo pomembno osebo. Omogoča ji izkušnjo družinskega življenja ter pomaga pri vzpostavljanju vezi in stikov med materjo in hčerko.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSK00035078
ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - izdelava elaborata parcelacije
Čeprav elaborat o parcelaciji lahko nakazuje odločitev, ki jo bo sodišče sprejelo v zadevi, ne preprečuje možnosti, da bo končna odločitev v zadevi, če bodo udeleženci uspešno zagovarjali drugačen obseg pripadajočega zemljišča, drugačna.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje zdravja drugih - ogrožanje lastnega zdravja - zaslišanje pridržane osebe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da pritožnica nedvomno ogroža svoje zdravje z nejemanjem zdravil, pa tudi zdravje drugih (metanje posode, grožnje sosedi), pri čemer je takšno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima še vedno hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, vzrokov ogrožanja pa v tej fazi bolezni, ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033683
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1. ZNP-1 člen 96, 96/2, 100.
predlog za izdajo začasne odredbe - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - ugrabitev otroka - zahteva za vrnitev otroka - pravica do stikov - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - starševska skrb - pristojnost za odločanje - otrokova korist - neformalni razgovor z otrokom - vloga centra za socialno delo
Namen Haaške konvencije ni vsebinsko reševanje spornih razmerij, ampak vzpostavitev prejšnjega stanja z namenom, da se omogoči pristojnim organom države, iz katere je bil otrok odpeljan, da v skladu s svojim pravom odločajo o starševski skrbi za otroka.
Uredba Bruselj II a vsebuje pravila o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, med drugim pa tudi posebne določbe o pristojnostih v primerih ugrabitve otrok. Ne ureja pa vsebine pravnega varstva. Oblika in vsebina pravnega varstva je v pristojnosti nacionalnega sodišča. Uredba zagotavlja, da sodišča države izvora obdržijo pristojnost za odločanje o vprašanjih starševske skrbi ne glede na ugrabitev.
Starši pri izvedbi neformalnega razgovora z otrokom nimajo poudarjene vloge. V skladu z določbo drugega odstavka 96. člena ZNP-1 se neformalni razgovor vedno opravi brez prisotnosti staršev. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče celo odloči, da se staršem ne dovoli vpogled v zapis, poslušanje ali ogled posnetka.
Centri za socialno delo so strokovni pomočniki sodišča. Njihova mnenja imajo pomembno težo v postopku, vendar pa sodišča nanje niso absolutna vezana. Dolžnost sodišča je, da mnenje oceni, odločitev pa sprejme tudi ob upoštevanju preostalega dokaznega sklopa.
Umika pritožbe ni mogoče preklicati. V skladu z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba, ki jo pritožnik umakne, nedovoljena. Nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom sodnik poročevalec kot sodnik posameznik. Tožnica je v pritožbi zahtevala tudi povrnitev pritožbenih stroškov, do katerih pa ni upravičena, ker s pritožbo ni uspela.
Ker je bil pogodbeni interes za preoblikovanje zavarovalnega razmerja predvsem na strani zavarovalnice, bi slednja morala skladno z načelom vestnosti in poštenja, upoštevajoč profesionalno skrbnost, poskrbeti, da so zavarovancema predočene vse modalitete novega zavarovanja. Sodišče je v tej luči tudi interpretiralo njeno pojasnilno dolžnost, pri čemer ni odstopilo od kriterijev, ki jih je oblikovala sodna praksa v zadevah kreditojemalcev, ki so posojila najeli v CHF. Ugotovilo je namreč, da zavarovalnica, ki je imela vse informacije o razliki med obema zavarovalnima pogodbama, tožnikoma ni posredovala ključnih informacij o spremembi zavarovalne pogodbe, temveč jima je preko zavarovalne zastopnice zavajajoče zatrjevala, da se za njiju ne bo nič bistvenega spremenilo. Gre za ključno razliko od pojasnilne dolžnosti bank, ki so morda apreciacijo CHF lahko pričakovale, ne pa njene višine in konkretnega vpliva na posojilna razmerja, kar je bilo v sklenitveni fazi negotovo dejstvo. Povedano drugače, pravna prednica toženke je točno vedela, da tožnika z novo pogodbo nimata več zajamčenega zneska zavarovalne vsote ob nastopu doživetja, temveč je ta odvisen od naložbene politike, pa je to zamolčala, banka pa je zamolčala zgolj informacije o pričakovanjih apreciacije CHF, ne pa o tem, da je višina obveznosti v EUR odvisna od tečaja tuje valute. Pri kreditojemalcih zato o neskladju dejanske volje z izjavljeno v sklenitveni fazi ni mogoče govoriti, saj so bili praviloma seznanjeni, da najemajo kredit v tuji valuti, tožnika pa z elementi zavarovalnega razmerja po X. polici po ugotovitvah sodišča prve stopnje nista bila seznanjena.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00032570
ZSVarPre člen 54a. ZD člen 128. OZ člen 374.
omejitev dedovanja - dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - oprostitev plačila socialno varstvenih storitev - obrestovanje terjatve - valorizacijske obresti
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da dedinja valorizacijskih obresti od 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, ni dolžna plačati.