SPZ člen 64, 64/2. OZ člen 488, 488/1, 489, 490, 490/1, 495.
pravočasnost tožbe - prekluzivni rok - zamuda prekluzivnega roka - izguba pravice - pravna napaka prodane stvari - prodaja ukradenega avtomobila - jamčevanje za pravne napake - obvestitev prodajalca - pridobitev lastninske pravice - sodba presenečenja - razpravno načelo - škoda zaradi zaupanja - odgovornost prodajalca za pravne napake - povrnitev premoženjske škode
Sodišče mora na (po)tek prekluzivnega roka iz 495. člena OZ paziti po uradni dolžnosti, procesnih položajev in pogojev pa stranki tudi ne moreta priznati kot nesporne. Sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotavljalo pravočasnost tožbe, ni kršilo razpravnega načela.
Prodajalčeva odgovornost iz 488. člena OZ je podana vselej, ko vzrok za pravno napako izvira iz njegove sfere, ko je torej pravna napaka nastala ali obstajala še pred prenosom lastninske pravice na kupca. Zato vprašanja dobre vere in/ali krivde prodajalca niso pomembna.
Aktiviranje jamčevanja za pravne napake nastopi že, ko si kdorkoli (tretji) lasti (torej ne nujno: ima) kakšno pravico (torej ne nujno le lastninsko), ko torej tretji sklicujoč se na (nekakšno) pravico poseže ali zgolj zagrozi poseči v kupljeno stvar. V takem primeru je dolžnost prodajalca, da pomaga kupcu in stvar pravno »osvobodi« oziroma na kakršenkoli način prepreči, da bi tretji s svojimi zahtevki vznemirjal kupca v mirnem uživanju stvari.
Dejstvo, da je vozilo kot ukradeno zaseženo s strani policije, pomeni pravno napako na vozilu, saj kupcu omejuje uresničevanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.
Prodajalec se v razmerju do kupca, kadar ta uveljavlja jamčevalne zahtevke iz naslova pravnih napak, ne more uspešno sklicevati na 64. člen SPZ, pač pa bi se lahko na to določilo skliceval le v razmerju do lastnika stvari.
Odgovornost za škodo zaradi zaupanja, ki jo kupec uveljavlja od prodajalca, se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti, pač pa po posebnih predpostavkah prodajalčeve odgovornosti za pravne napake, med katerimi je tudi sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku (prvi odstavek 495. člena OZ).
Pravila o odgovornosti za pravne napake ne morejo izključiti (naj)splošn(ejš)ega pravila, da je povrnitev škode mogoče zahtevati šele, ko je škoda sploh nastala in ko je tudi po višini znana.
posojilna pogodba - družbena pogodba - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - notarski zapis pogodbe - notar iz tujine
Med pravdnima strankama je bila sklenjena posojilna pogodba in ne družbena pogodba med dvema družbenikoma.
Tožba je bila vložena v Republiki Sloveniji tako, da se za presojo te posojilne pogodbe uporablja slovensko pravo, po katerem pa bi morala biti listina, da bi bila izvršilni naslov, sestavljena v predpisani obliki po Zakonu o notariatu, čemur pa ni tako. Iz obličnosti te pogodbe izhaja le to, da je bila pogodba sklenjena pred romunskim notarjem v ..., kot pa je že povedano ne ustreza obliki za neposredno izvršljivost po slovenskem pravu. V pogodbi je sicer zapisano, da gre za javno listino in za izvršilni naslov, vendar takšen zapis kot že obrazloženo, ne ustreza pojmu neposredne izvršljivosti listine po Zakonu o notariatu.
SPZ člen 65, 72. ZNP-1 člen 162. ZZZDR člen 51, 51/2.
tožba za ugotovitev solastninske pravice - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skupno premoženje bivših zakoncev - pridobitev solastninske pravice - oblikovanje tožbenega zahtevka - delitev skupnega premoženja v pravdi - izjema od splošnega pravila - posebne okoliščine - nesklepčnost tožbe - sklepčnost tožbe - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - ustni dogovor - vsebina dogovora - dovoljenje za gradnjo - soglasje solastnika - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Po ustaljeni sodni praksi zahtevki v zvezi s skupnim premoženjem (bivših) partnerjev (zakonskih, izvenzakonskih, istospolnih) sestoje iz ugotovitvenega zahtevka, da določeno premoženje spada v skupno premoženje, in ugotovitvenega zahtevka, koliko znašata deleža na skupnem premoženju. Delitev skupnega premoženja se praviloma opravi v nepravdnem postopku (162. člen ZNP-1). Sodna praksa izjemoma omogoča, da nekdanji zakonec doseže delitev skupnega premoženja že v pravdi, če to upravičujejo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu; če je eden od zakoncev skupno premoženje odsvojil …). To stori tako, da poleg ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju kot celoti (poudarilo višje sodišče), zahteva še izplačilo protivrednosti svojega deleža na skupnem premoženju ali oblikovanje solastnine in izstavitev z. k. listine. Take posebne okoliščine, ki upravičujejo delitev skupnega premoženja v pravdi (čemur je sicer namenjen nepravdni postopek), pa je treba v pravdnem postopku ugotoviti in za začetek zatrjevati.
Skupno premoženje (skupna lastnina) in solastnina sta dva različna stvarnopravna instituta. Tožničin zahtevek je nesklepčen že iz razloga, ker na podlagi trditev o obstoju zakonske zveze in pridobivanju premoženja (kar bi utegnilo kazati na nastanek skupne lastnine) zahteva ugotovitev solastninske pravice.
Sklepčnost pomeni, da določena vloga (praviloma tožba) ali niz vlog določene stranke v pravdnem postopku vsebuje zaokroženo celoto trditev, ki ob pravilni uporabi materialnega prava omogočajo sodišču izrek pravne posledice, za katero se zavzema stranka. Nesklepčnost je nasprotje sklepčnosti in pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja. Drugače povedano: nesklepčen je zahtevek, ki mu po materialnem pravu ni mogoče ugoditi, četudi bi bila vsa navedena dejstva resnična.
Tožnica je trdila, da je gradila z dovoljenjem toženčevih staršev, vendar dovoljenje nekomu, da lahko gradi, še ne pomeni, da lastnik stvari, na kateri tretji gradi, avtomatično privoli v spremembo (so)lastninskih razmerij. Trditev o dogovoru o spremembah lastništva pa tožnica tudi po ugotovitvah pritožbenega sodišča sploh ni podala; v tožbi o tem ni niti besede, enako v prvi in drugi pripravljalni vlogi tožnice (v vseh teh vlogah le opisuje gradnjo s tehničnega in ekonomskega vidika), v tretji vlogi (z dne 13. 9. 2018) pa navede, da je oče toženca pravdnima strankama dovolil gradnjo (list. št. 68) in da je gradnja potekala z izrecnim soglasjem in dogovorom med staršema toženca in pravdnima strankama (list. št. 69). Trditev o tem, da je toženčev oče dal »soglasje za gradnjo,« četudi bi bila resnična, lahko pomeni le to, da je soglašal, da tožnica opravi določene spremembe na njegovi nepremičnini; da zoper njo ne bo naperil posestne, negatorne ali odškodninske tožbe ipd., nikakor pa še ne pomeni, da je pristal na to, da bo tožnica pridobila na njegovi nepremičnini solastniški delež; taka vsebina dogovora bi morala biti izrecno zatrjevana, vendar ni bila.
ZIZ člen 3, 34, 34/3, 55. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pomanjkljivi razlogi - izvršba na nepremičnine - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Prav tako pa sodišče druge stopnje glede na okoliščino, da ob tem ko predmetna izvršba zaradi izterjave denarne terjatve višini 3.794,99 EUR že teče na plačo in premičnine, pri dovolitvi izvršbe še na 15 dolžnikovih nepremičnin manjkajo razlogi o sorazmernosti posega v dolžnikovo pravico do mirnega uživanja premoženja, saj se glede na določbo 3. člena ZIZ izvršba za poplačilo denarne terjatve lahko dovoli (in opravi) le v obsegu, ki je za njeno poplačilo potreben.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - nekrivdni razlogi
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče zahtevati samo zaradi razlogov, ki jih predlagatelj ni zakrivil. Glede na to, da iz navedb pooblaščenke nasprotnih udeležencev izhaja, da se nasprotna udeleženca naroka dne 1. 2. 2019 nista udeležila iz razloga, ker sta vedela, da bo na njem prisotna direktorica predlagatelja, njune neudeležbe na naroku dne 1. 2. 2019, po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni mogoče šteti za njuno nezakrivljeno dejanjem, ampak za njuno zavestno odločitev.
obveznost izplačila nadomestila plače - delovno razmerje - neupravičena odsotnost z dela - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da četudi je bil upnik pri dolžniku v mesecu novembru (konkretno do 22. 11. 2019) še v delovnem razmerju, pa je bil neopravičeno odsoten z dela od 21. 10. 2019 do 22. 11. 2019, ko so mu po postopku izredne odpovedi tudi prekinili pogodbo o zaposlitvi. Take ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora, saj glede na sodno prakso, obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo.
Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki o zmotni uporabi predpisa, ki določa prekršek, ki jih prekrškovni organ uveljavlja z navedbami, da bi sodišče moralo obdolženo osebo v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ šteti kot "drugega uporabnika" gozdnega zemljišča in ne bi smelo slediti le dikciji uporabe in rabe s sklicevanjem na lastnika, zakupnika ali uporabnika zemljišča. Odgovorna oseba pravne osebe je sicer res bila neposredni izvrševalec dejanj, ki predstavljajo objektivne zakonske znake prekrška in je ta ravnanja izvršila v imenu in s sredstvi obdolžene pravne osebe. Vendar je sodišče prve stopnje na podlagi zagovora in izpovedbe priče V. H., ki je potrdil, da je D. L. odpadke, ki so nastali pri izkopu na njegovih (drugih) parcelah, nalagal po njegovem naročilu, pravilno štelo V. H. kot dejanskega uporabnika.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033987
ZJZ člen 10, 14, 38, 38/1, 38/1-5. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
javna prireditev - zagotavljanje varnosti življenja in zdravja na javnih prireditvah - varnostna služba - nadzor policije - nasprotje med razlogi - zahteva za sodno varstvo
Zagotavljanje zadostnega števila varnostnikov in rediteljev na javnih shodih in prireditvah je obveznost, ki je ne gre podcenjevati, saj je mogoče le na tak način zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti zdravja in življenja udeležencev javne prireditve in tudi udeleženci take prireditve upravičeno računajo, da je obisk take prireditve zanje varen. Zato je nujno potrebno in pravilno, da policija izvaja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, kot ji to tudi sicer nalaga 36. člen ZJZ. Ko pa se nadzor izvaja, je treba upoštevati, da je ustrezne ukrepe dolžan zagotavljati organizator prireditve in je zato organizator tisti, ki mora izkazati, da so pogoji iz dovoljenja izpolnjeni.
Izpovedba, da ni bilo zadostnega števila varnostnikov, ko bi jih moralo biti 20, pomeni, da jih ni bilo 20.
obstoj pripornih razlogov - utemeljen sum - obrazložitev utemeljenega suma
Obrazložitev utemeljenega suma, ki jo je v izpodbijanem sklepu podalo sodišče prve stopnje, je razumna, za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljiva in tudi povsem zadostna in je pritožbeno problematiziranje ne more spodnesti, še zlasti pa ne način, ko je pritožnica v pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora v celoti povzela, oziroma s tehniko copy paste prenesla besedilo ugovora zoper predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Ta pritožbeni postopek ne more prerasti v postopek preizkusa citiranega predloga, torej v ugovorni postopek. Slednji je pridržan izvenobravnavnemu senatu sodišču prve stopnje, pritožbeno sodišče pa preizkuša obrazloženost sklepa o podaljšanju pripora, v katerem pa jasno mora biti kot eden od pogojev za pripor, obrazložen tudi utemeljen sum.
krivdno povzročeni stroški postopka - priča - neopravičen izostanek z naroka - zdravniško opravičilo
V takih okoliščinah, ko se priča zgolj enkrat do tedaj neopravičeno ni odzvala na vabilo na zaslišanje, izostanek z naroka 19. 11. 2019 pa je opravičila in tudi ustrezno izkazala z zdravniškim opravičilom, po presoji pritožbenega sodišča ni bilo pogojev za odreditev prisilne privedbe.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje prekrška - načelo vzajemnega priznavanja - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo
Storilec v pritožbi navaja, da je ravnal v skladu s pozivom organa Republike Avstrije in mu pravočasno sporočil, kdo je vozil omenjeno motorno vozilo. Take navedbe bi storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje, pa tega očitno ni storil.
Zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe. Ne glede na to, ali so te navedbe resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033984
ZP-1 člen 19a. ZBPP člen 13, 14, 14/1. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženje družine
Sodišče prve stopnjese v posledici dejstva, da vrednost storilčevega premoženja in premoženja njegove družine krepko presega dovoljeno višino 48 zneskov osnovnih zneskov minimalnega dohodka, s čimer je podan izključitveni razlogi za ugoditev predlogu za nadomestitev globe, ni opredeljevalo glede višine mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana, ker morata oba pogoja biti izpolnjena kumulativno.
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in subvencije plačila vrtca se premoženje upošteva drugače, saj se uporablja 19. člen ZUPJS, v skladu s katerim se od premoženja najprej odšteje vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in od razlike izračunava fiktivni dohodek. V postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odobritve nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist pa se 19. člen ZUPJS ne uporablja.
Sodišče prve stopnje je tako upoštevalo navedbe v predlogu, da je nepremičnina obremenjena z maksimalno hipoteko zaradi najetega kredita v višini 120.000,00 EUR, vendar je pravilno poudarilo, da hipoteka sama po sebi ne pomeni, da storilec ne more razpolagati z nepremičnino. Razpolaganje z nepremičnino pod hipoteko je sicer do določene mere oteženo, vendar ni nemogoče, zlasti pa ni mogoče šteti, da obremenitve ni zagrešil storilec po lastni volji, saj vendarle gre za pogodbeno hipoteko v zvezi z najetim kreditom, ki je bil uporabljen za povečanje storilčevega premoženja in premoženja njegove žene.
Na storilčevo zmožnost za plačilo globe po presoji zakonodajalca namreč ne vplivajo zgolj njegovi dohodki in premoženje, temveč tudi premoženje njegovih družinskih članov, s čimer se po eni strani zrcali načelo dolžnosti medsebojnega preživljanja, na drugi strani pa preprečuje možnost izigravanja s kopičenjem premoženja na ime družinskih članov zaradi doseganja socialnih ugodnosti.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 3, 3/10.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - poziv za plačilo sodne takse - več zavezancev za plačilo sodne takse - materialni sosporniki - enotni sosporniki - dediči kot sosporniki - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Prvostopenjsko sodišče je s plačilnim nalogom na plačilo sodne takse z opozorilom na posledice neplačila pozvalo le tretjo toženko. To pomeni, da se posledice neplačila sodne takse po poteku v plačilnem nalogu odrejenega roka ne morejo nanašati na tožence, ki plačilnega naloga in navedenega opozorila sploh niso prejeli. Toženci so kot sodediči materialni sosporniki in sozavezanci za plačilo sodne takse (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Kljub njihovemu enotnemu sosporništvu pa vsak od njih ohranja svojo procesno subjektiviteto, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi upoštevalo pri vabljenju tožencev na naroke in vročanju procesnih vlog oziroma odločb. Iz istega razloga bi moralo prvostopenjsko sodišče vsakega pozvati na plačilo sodne takse za pritožbo in jih opozoriti na posledice nepravočasnega plačila. Ker jih ni, sankcija fikcije umika pritožbe zoper njih ne more nastopiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00033371
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 371, 371/2.
lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravica do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - razbremenilni dokazi
Pretres možganov ni tako široka besedna zveza, da ne zadošča zahtevi po konkretiziranosti kazenskopravnega očitka. Je mednarodno klasificirana diagnoza z oznako S06.00, kar jo po MKB-10 uvršča v podskupino znotraj lobanjskih poškodb (S06) v skupini poškodb glave (S00-S09). Primerjava s poškodbo roke ni na mestu, slednja je bistveno širši pojem, primerljiv s poškodbo glave. Na intenzivnost pretresa možganov kaže dolžina obdobja, v katerem je bila poškodovančeva zmožnost za delo zmanjšana in njegovo zdravje okvarjeno. Ni potrebno, da bi opis dejanja vseboval še podrobnejši opis značilnosti te poškodbe. Prav tako ni potrebno, da bi vseboval podrobnejše navedbe o tem, kako je bila zmožnost za delo zmanjšana, katerih del naj oškodovanec začasno ne bi zmogel opravljat, to je namreč predmet dokazovanja.
Dokazni predlogi obrambe za drugega oziroma drugovrstnega izvedenca ter pridobitev zdravstvene dokumentacije in zaslišanje osebne zdravnice oškodovanca niso posledica slabo opravljenega dela izvedenca za medicino - travmatologijo ali njegove premajhne usposobljenosti, temveč posledica nestrinjanja z izvedenskim mnenjem, ki je za obdolženca obremenilno. Pritožniki odločitve sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznih predlogov ne izpodbijajo z navedbo konkretnih okoliščin, ki bi podkrepile materialnopravno relevantnost izvedbe predlaganih, a zavrnjenih tosmernih dokazov obrambe, temveč se le pavšalno sklicujejo na možnost preverjanja pravilnosti vseh vhodnih podatkov, preverjanje, ali je izvedenec prezrl kakšno pravnorelevantno dejstvo ter preverjanje pravilnosti zaključkov izvedenskega mnenja.
umik zahteve za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve pred sodiščem prve stopnje
Če storilec zahtevo za sodno varstvo umakne, sodišče za vsebinsko odločanje o zahtevi za sodno varstvo nima pravne podlage, kar pomeni, da se ne sme in ne more spuščati niti v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, niti v presojo izrečenih sankcij.
Pravice do zagovornika po lastni izbiri kot pravnega jamstva v 29. členu Ustave ni mogoče razlagati tako, da bi morala biti obdolžencu dosledno zagotovljena možnost, da ga bo v kazenskem postopku zastopal izbrani zagovornik. Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika bo namreč lahko učinkovita le, če zagovornika pri obrambi obdolženca ne bodo omejevali interesi drugih obdolžencev. Po mnenju pritožbenega sodišča zato za zavrnitev možnosti zastopanja po 68. členu ZKP zadošča, če so izkazane okoliščine, ki kažejo na možnost konflikta interesov in da gre zato za neovržno zakonsko domnevo, da je kolizija interesov obrambe pri soobdolžencih v isti kazenski zadevi vselej podana, zato ni dopustno dokazovati, da v konkretnem primeru ni takšne kolizije.
Z okoliščinami, ki so začasno preprečevale pregon, so mišljene okoliščine objektivne narave, na katere upravičeni tožilec ni mogel vplivati ali jih preprečiti. Nepopolnost obtožnega akta (obtoženega predloga ali obtožnice) ni mogoče šteti med te pogoje, ker gre za okoliščino, na katero upravičeni tožilec lahko vpliva, in sicer s tem, da obtožni akt ustrezno dopolni oz. popravi.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zavrženje predloga - prepozen predlog
Za sprejem izpodbijane odločitve, ki je procesne narave, so odločilne ugotovitve o o tem, kdaj se je iztekel rok za vložitev predloga za nadomestitev globe z družbeno koristnim delom in kdaj ter na kakšen način je storilec vložil predlog za nadomestitev globe.