relativno zastaranje pregona za prekršek - pretrganje zastaranja - dejanje, ki meri na pregon - poizvedbe sodišča
Zastaranje torej pretrgajo vsa zakonita dejanja prekrškovnih organov in sodišč, ki so usmerjena v to, da se storilcu oziroma drugim subjektom pravnomočno izreče sankcija za prekršek. Poudarek je na tem, da mora dejanje meriti na pregon. Glede na zgoraj izpostavljeno pravno teorijo in prakso Vrhovnega sodišča RS po oceni pritožbenega sodišča tudi poizvedbe o obdolženčevem premoženjskem stanju pretrgajo zastaranje, saj so take poizvedbe potrebne zaradi odločitve sodišča o izreku sankcij in so zato usmerjene v končni izid postopka o prekršku – izrek sankcij.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032903
ZSKZDČEU-1 člen 10, 11, 23, 23/5, 23/5-č, 23/6.
predaja Republiki Hrvaški - zahtevana oseba - evropski nalog za prijetje in predajo - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - kataloško kaznivo dejanje
Senat sodišča prve stopnje je pravilno ugotovil, da ne obstaja noben obligatorni razlog za zavrnitev predaje iz 10. člena ZSKZDČEU-1, prav tako pa tudi noben od fakultativnih razlogov za zavrnitev zahteve za predajo iz 11. člena ZSKZDČEU-1 ter da so izpolnjeni vsi pogoji za predajo zahtevane osebe, saj se predaja zahteva zaradi kazenskega pregona te osebe v Republiki Hrvaški za kaznivo dejanje, ki predstavlja kataloško kaznivo dejanje in je kaznivo tudi po slovenskem kazenskem zakoniku (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1), ni pa bilo storjeno proti Republiki Sloveniji oziroma njenemu državljanu, kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje v Republiki Sloveniji ni zastaral, predaja zahtevane osebe pa se ne zahteva zaradi spola, rase, vere, etičnega porekla, jezika, državljanstva, političnega prepričanja oziroma spolne usmerjenosti. Pri tem je v obrazložitvi napadenega sklepa (točka 4) pravilno navedeno, da okoliščina, da je zahtevana oseba zanikala, da bi storila očitano kaznivo dejanje, ni ovira za njeno izročitev Republiki Hrvaški.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 207, 207/2. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3. URS člen 19, 22.
preverjanje pogojev za pripor po uradni dolžnosti - odložni rok - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Zakonitost odločbe se presoja glede na stanje v času odločanja z izpodbijanim sklepom, zato ni mogoče upoštevati sklicevanje obdolženca na nezakonitost in neustavnost sklepa sodišča prve stopnje, ki je pripor zoper obdolženca odredilo tako, da se bo začel izvrševati šele, ko bo obtoženec prestal zaporno kazen, ki jo prestaja, in na tej podlagi sodišču prve stopnje očitati nezakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim sodišče prve stopnje ugotavlja, da je priporni razlog po 3. točki 201. člena ZKP pri obdolžencu še podan.
Glede na dan, ko se je zoper obdolženca pripor začel izvrševati, je sodišče prve stopnje presojo pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP opravilo znotraj dvomesečnega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037795
ZPP člen 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1. DZ člen 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZNP-1 člen 42, 100, 101.
postopek za varstvo koristi otroka - stiki staršev z otrokom - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - varstvo koristi otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - družinski član osebe, nad katero je bilo izvršeno nasilje - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujevanje otroka - kontradiktoren postopek - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - neizvedba predlaganih dokazov - neupoštevanje vloge - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo - odločanje o stroških postopka
Za izdajo začasne odredbe mora sodišče ugotoviti obstoj ogroženosti otroka. Drugih okoliščin (npr. otrokovih koristi) v odločbi o predlogu za izdajo začasne odredbe ni treba ugotavljati.
V postopkih za varstvo koristi otroka se o stroških postopka ne odloča glede na uspeh strank, zato je pritožbeno sodišče odločilo o stroških pritožbenega postopka. Ker gre v postopku za ureditev razmerij obeh strank postopka z njunim otrokom, je odločilo, da nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.
Vloge, ki je v času odločanja v spisu (še) ni, sodišče ne more upoštevati. Tudi pritožbeno sodišče ne, saj o pritožbi odloča glede na stanje ob izdaji izpodbijanega sklepa.
ZPP člen 116, 343, 343/1, 343/2, 458, 458/1, 458/3.
vrnitev v prejšnje stopnje - bolezen - prepozna pritožba zavržena
Sodna praksa je zavzela enotno stališče, da je bolezen upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje le, če je ta nenadna, nepredvidljiva in vlagatelju prepreči, da bi sam ali po pooblaščencu pravočasno opravil dejanje. Toženka navedenih okoliščin v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niti ne zatrjuje in dokazuje, saj iz zdravniškega potrdila slednje ni razvidno.
postopek v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - osebno vročanje - fikcija osebne vročitve - tek roka - neprerekana dejstva
Na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP je nastopila fikcija vročitve, sodna pošiljka pa je bila puščena v hišnem predalčniku. Naslednjega dne je začel teči rok za odgovor na prejeto vlogo. Tega roka pritožnik ni izkoristil.
V postopkih, ki se vodijo v sporih majhne vrednosti, izvedba glavne obravnave ni obvezna.
obnova pravdnega postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - trditveno breme - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog
Okoliščina, da je tožeča stranka oziroma njen direktor srečala V. Č. 25. 8. 2019 in ki je pojasnil direktorju tožeče stranke, da M. Š. ni mogel priti pričati v korist tožeče stranke zato, ker mu je to preprečeval njegov delodajalec, ni niti novo dejstvo, ker je bilo ugotovljeno že na poravnalnem naroku pri Okrožnem sodišču v Krškem 15. 10. 2012. Tudi dejstvo, da je tožeča stranka za predložitev nove bančne garancije potrebovala dokazilo o nadaljnji veljavnosti distribucijske pogodbe ni novo dejstvo, kar je bilo že zatrjevano in tudi dokazno ocenjeno v postopku pred sodiščem prve stopnje. Že zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog zavrglo zaradi pomanjkanja popolnosti predloga.
SPZ člen 116. ZPP člen 436, 436/2. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 73, 80. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2012) člen 37, 37/5, 43.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi toplote - delilnik stroškov za ogrevanje - univerzalno pravno nasledstvo - razmerja med etažnimi lastniki - dogovor o načinu delitve stroškov
Po določilu 116. člena SPZ so etažni lastniki tisti, ki sklenejo dogovor o delitvi stroškov, ki odpadejo na stavbo kot celoto, ne pa najemniki. Pravne naslednice družbe U. tožnici niso predložile drugačnega razdelilnika stroškov, zato jih ta zavezuje. Novi lastniki so šele za leto 2018 sklenili nov delilnik stroškov. Ta delilnik pa tožnica, odkar ga je prejela, tudi upošteva. Zato pritožnica z navedbo, da je tožnica spoznala, da lahko toženki za dobavo toplote zaračunava le 20 % delež, kar da izhaja iz njenega računa za leto 2018, ne more doseči drugačnega obračunavanja toplote za obdobje pred notifikacijo novega delilnika.
začasna odredba - otroci in starši - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - ogroženost otroka - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center
Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroki, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ) in se izdajo pod pogoji, ki jih določa DZ, po v ZIZ predpisanem postopku (100. člen ZNP-1). Stališče pritožnikov, da bi moralo sodišče ugotavljati pogoje za izdajo začasne odredbe iz 270. in 272. člena ZIZ, je torej materialnopravno zmotno.
OZ člen 365, 369. OZ-UPB1 člen 335, 336, 337, 365.
ugovor sukcesivnega zastaranja - pretrganje zastaralnega roka
Pravilno in skladno z določbo 365. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je sodišče pojasnilo, da je z vložitvijo predloga za izvršbo bilo zastaranje pretrgano.
ZDZdr člen 2, 2-17, 12, 30, 30/1, 74, 75. ZNP-1 člen 42.
namestitev v varovani oddelek - sprejem brez privolitve - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - ukrep nadzorovane obravnave - uživanje alkohola - epileptični napadi - prostorska stiska - prostorska zasedenost
Varovani oddelek je oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji.
Pritožba nasprotnega udeleženca se neutemeljeno zavzema za namestitev v odprti oddelek socialno varstvenega zavoda. Pacienti se na odprtih oddelkih lahko prosto gibljejo, kar pomeni, da bi nasprotni udeleženec lahko kadarkoli odšel in prenehal jemati zdravila, lahko bi prišel do alkohola in prišel v druge zanj stresne situacije, ki bi povzročile poslabšanje njegovega duševnega stanja.
V praksi (vrhovnega, ustavnega) sodišča se je izoblikovalo stališče, da je v primeru, ko je treba določeno osebo namestiti v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, ki pa so vsi prezasedeni, ustavno vzdržna začasna rešitev, da do zagotovitve ustreznejše rešitve ostane oseba, ki je v bolnišnici, tam. Ne more pa taka oseba ostati v bolnišnici neko dolgo obdobje. Zato mora sodišče pretehtati vse okoliščine konkretnega primera in presoditi kam in kdaj naj namesti osebo, za katero je ugotovilo, da izpolnjuje vse pogoje za namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev pogojev - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - aktivno ravnanje dolžnika - pravni standard neznatne škode - poseg v lastninsko pravico - obstoj objektivnega pogoja - konkretizacija pogojev za začasno odredbo
Za verjeten obstoj pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ mora biti (verjetno) izkazano aktivno delovanje toženke v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve tožničine denarne terjatve. Tega tožnica ni uspela izkazati za verjetno. Tožnica tega ne more uspešno izkazati za verjetno z zatrjevanjem (domnevnega) preteklega ravnanja toženke, ki naj bi v letu 2007 z računa tožnice brez njene vednosti nakazovala zneske na svoj osebni račun v Švici. Da bi toženka v sedanjem (relevantnem) obdobju delovala v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve tožničine denarne terjatve, tožnica ni zatrjevala.
Tudi pravni standard neznatne škode iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da načeloma vsak poseg v lastninsko pravico predstavlja za lastnika omejitev in posledično škodo, zato mora biti obstoj tega pogoja še posebej skrbno konkretiziran.
ZPP člen 458, 458/1. ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - slabo socialno stanje dolžnika - slabo zdravstveno stanje - brezplačna pravna pomoč
Toženkina pritožbena graja odločitve sodišča prve stopnje za povrnitev dolga z obrestmi s sklicevanjem na svoje slabo zdravstveno in socialno stanje ni upoštevna.
Če stranka nima denarja za odvetnika, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, ki ji je odobrena, če premoženjsko stanje to omogoča.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - poprava predloga - navezava stika z odvetnikom - zastopanje stranke po odvetniku - brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je regulacijska začasna odredba omejena le na izjemne in nujne primere. Tudi glede preprečitve uporabe sile, na katero se tožnica sklicuje, ji je pravilno pojasnilo, da namen začasne odredbe ni preprečitev uporabe sile s strani tožnice.
Sodišče dovoli stranki obročno plačilo taks, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033298
URS člen 29. KZ-1 člen 241, 241/2, 241/4.
kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril - nedovoljeno sprejemanje daril - prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - kataloško kaznivo dejanje - pravica do obrambe - seznanitev z listinami in dokazi
Sodišče prve stopnje se v točki 5 napadene sodbe utemeljeno sklicuje na citirana sklepa, kakor tudi na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017, ki v enainštiridesetem odstavku jasno in nedvoumno predvideva in obravnava procesno situacijo, kakršna je v obravnavani zadevi. Gre za situacijo, ki, v nasprotju s prepričanje pritožbe, dopušča uporabo izsledkov PPU po preteku dveh let od zaključka izvajanja v primeru, da so ti bili uporabljeni v roku dveh let za prvoten namen pridobitve (čemur je bilo zadoščeno s pravočasnim začetkom kazenskega pregona v zadevi X K 13176/2011), in po kateri se gradivo še naprej hrani toliko časa, dokler se hrani kazenski spis. Če se v tem času pokaže potreba po uporabi izsledkov še v kazenskem postopku zoper osebo, glede katere ukrep ni bil odrejen (kot je to bilo v primeru obdolženca), oziroma zoper osumljenca tudi za kaznivo dejanje, za katero ukrep ni bil odrejen, pa se ti izsledki lahko uporabijo, vse pod pogojem, da gre za kataloško kaznivo dejanje, kar je prav tako v konkretnem primeru izpolnjeno. Če je državni tožilec pravočasno začel kazenski pregon, sodišče shrani ves material, pridobljen s PPU, torej tudi izsledke PPU, ki so očitno nepovezani s kaznivim dejanjem, ki ga tožilstvo očita obdolžencu (prim. tč. 30 citirane odločbe Ustavnega sodišča). Pritožbene navedbe v zvezi z zakonitostjo pridobljenih dokazov so glede na vse navedeno neutemeljene.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Ker je pritožnik predlagal oprostitev plačila sodne takse skoraj leto dni po koncu zapuščinskega postopka in potem, ko je že prejel plačilni nalog za plačilo sodne takse, je njegov predlog prepozen.
ZPP v 318. členu sicer izrecno ne določa, kakšno mora biti ravnanje sodišča v zvezi s tožnikovo dopolnitvijo tožbe, vendar je teorija in sodna praksa zavzela stališče, da mora sodišče z novimi navedbami tožnika in s sklepom sodišča s pozivom na dopolnitev tožbe, seznaniti toženca ter tožnikovo dopolnitev tožbe vnovič vročiti tožencu v odgovor. Šele, če toženec tudi takrat, ko je seznanjen tako s pogledi sodišča na sklepčnost tožbe kot tožnikovim odzivom na to stališče, ostane pasiven, pa lahko sodišče prve stopnje, ob izpolnitvi tudi drugih pogojev iz prvega odstavka 318. člena ZPP, izda zamudno sodbo.
sodna taksa - plačilo sodne takse - oškodovanec kot tožilec - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sprememba višine sodne takse - razveljavitev starega plačilnega naloga - določitev nove višine sodne takse - izdaja novega plačilnega naloga - rok za izpolnitev taksne obveznosti
Upravičeni so pritožbeni očitki o nepravilnem postopanju sodišča prve stopnje, ki ob ugoditvi ugovoru oškodovanca kot tožilca zoper plačilni nalog, izpodbijanega plačilnega naloga ni razveljavilo, ni določilo nove višine takse in pritožniku ni poslalo novega plačilnega naloga, temveč je izpodbijani plačilni nalog zgolj spremenilo z navedbo pravilnega zneska odmerjene sodne takse ter oškodovancu kot tožilcu določilo rok za plačilo sodne takse 15 dni po prejemu sklepa.