ZPIZ-2 člen 109, 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110, 110/2, 110/3, 110/6.
vdovska pokojnina - nezmožnost za delo
Vdovsko pokojnino bi tožnica lahko prejela le še v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji po določbi drugega odstavka 110. člena ZPIZ-1. Po tej določbi vdova, ki postane med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, ki jo pridobi po zavarovančevi smrti zaradi dolžnosti preživljanja otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, popolnoma nezmožna za delo, obdrži pravico do vdovske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana.
zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec delavca - mesto padca - garaža - klet - osvetlitev poti - ovira - opustitev dolžnega ravnanja - ravnanje oškodovanca - soprispevek k nastanku škode - deljena odgovornost za škodo
Tožnici ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja. Delo, ki je zahtevalo pozornost na stanje okolice, v pogojih slabe osvetlitve (brez dodatne svetilke), ji je onemogočilo, da bi vso pozornost usmerila v podlago oziroma da bi opazila trak.
Sporna stanovanjska hiša, v zvezi s katero je tožnik zatrjeval z zamenjavo ključavnice nastalo motenje posesti, je bila skupaj s celoto vseh pomožnih objektov na parceli v celoti porušena in odstranjena. Zahtevek na odstranitev ključavnice in namestitev stare ključavnice oziroma izročitev ključev nove ključavnice je postal objektivno nemogoč in neizvršljiv.
Oškodovanka, ki v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni ali razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo obravnavalo, čeprav pritožbe ni napovedala, kot zahteva prvi odstavek 368. člena ZKP, ker je iz zapisnika o glavni obravnavi razvidno, da je sodnica po razglasitvi sodbe o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe poučila le stranke, ne pa tudi oškodovanko, ki je bila pri razglasitvi sodbe navzoča in je v obravnavani zadevi pritožbo upravičena vložiti. V primeru, če upravičenec do pritožbe o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ni bil poučen, njegove pritožbe, ki ni bila napovedana, ni mogoče zavreči kot nedovoljene.
ZPIZ-2 v tretjem odstavku 61. člena nadalje določa, da se ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko vdovi ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2.. ZDR-1 člen 111, 111/2, 112.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - denarno nadomestilo za brezposelnost
Vsaka odpoved delavca, ki je naslovljena kot izredna odpoved, ne predstavlja izredne odpovedi, ki zapade pod izjemo, na podlagi katere bi lahko tožeča stranka uveljavljala pravico do denarnega nadomestila. Po zakonski določbi se kot takšna odpoved šteje le odpoved v točno določenih primerih in po ustreznem predhodnem postopku pred odpovedjo. Delavec lahko izredno odpove pogodbo, ko predhodno pisno opomni delodajalca in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo. Odpoved brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov v navedeni določbi, je mogoče glede posledic obravnavati le kot redno odpoved delavca. Za tak primer pa ZUTD izrecno izključuje pravice do denarnega nadomestila.
taksa za pritožbo - neplačilo takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - zavlačevanje sodnega postopka
Ker je tožena stranka bila že kaznovana zaradi procesnih kršitev, pa še zmeraj z manevri v zvezi s plačevanjem takse, onemogoča odločitev o pritožbi proti sodbi, takse za pritožbo pa ni plačala in je o tem pravnomočno odločeno, lahko pritožbeno sodišče po 105.a členu ZPP šteje pritožbo za umaknjeno. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3, 207, 207/1.. DZ člen 295, 295/2.
prekinitev postopka - odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo
Ob dejstvu, da je v obravnavanem primeru v teku postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo oziroma za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti, je podan dejanski stan določen v tretji točki prvega odstavka 206. člena ZPP. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zakonito postopek prekinilo.
odmera nagrade za izvedensko delo - zahteva za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - naložitev denarne kazni - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - upravičen razlog za zamudo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe
Pritožbene navedbe o dolžnosti sodišča, da kaznuje izvedenca, so neutemeljene. Razlog za zamudo izvedenca pri izdelavi mnenja ni bil neupravičen (najprej je bilo treba odločiti o zahtevi za izločitev izvedenca), poleg tega pa je določilo o kaznovanju v dispoziciji sodišča in ne stranke.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - upravljalec javne površine - zimska služba - padec na ledu - protipravna opustitev - presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Toženkin zavarovanec, ki se je zavedal stanja, ki je bilo običajno in ni bilo nepredvidljivo, kljub izvedeni akciji in to celo na konkretnem pločniku, ni poskrbel, da bi bil le-ta varen za običajno rabo.
Ker pa pločnik izkazano ni bil očiščen oziroma ustrezno posoljen, je zaključek o protipravnosti ravnanja (o protipravni opustitvi) le logičen, življenjski in pravilen zaključek sodišča prve stopnje. Toženka je tista, ki bi morala izkazati, da je zatrjevana akcija zadoščala, vendar tega ni storila. Ne gre za nesrečno naključje, ki se je pripetilo tožnici, ampak za evidentno malomarno izvedeno akcijo (tudi na konkretnem pločniku, na katerem je zavarovanec toženke protipravno opustil dolžnost čiščenja,) s strani toženkinega zavarovanca. Prav tako ni izkazane tožničine neprevidnosti.
Podroben dejanski obseg vseh oblik pri takrat 42 let stari tožnici, ki je utrpela zlom levega zunanjega gležnja in pretrganje levega deltoidnega ligamenta, nastale nepremoženjske škode je razviden že iz razlogov izpodbijane sodbe, zato ga pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo povzemalo. Odmerjenih 8.500,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti, 1.000,00 EUR za strah, 11.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 500,00 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti pomeni skupaj, upoštevaje razmere v času izdaje izpodbijane sodbe, cca. 18,7 takratne PNP. Tako prisojena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožničine nepremoženjske škode.
Tožnici sta v tej pravdi postavili povsem sklepčno in zadostno trditveno podlago, ki je vključevala in trditve, da bi lahko z minimalnimi stroški nepremičnino usposobili za oddajo sami (op. kakšnih konkretnih nasprotnih trditev v tej smeri toženec sploh ni podal), in zatrjevanja, da je predmet oddajanja lahko tudi nedokončana nepremičnina, pri čemer je vložek stvar pogodbenega odnosa med najemnikom in najemodajalcem. V pritožbi omenjena „predpostavka“ vložka v višini 22.881,94 EUR torej glede na povedano ni samo predpostavka.
Obrazložitev sodišča prve stopnje, da za znižanje uporabnine za stroške zavarovanja (po oceni izvedenca 200,00 EUR letno), stroške iz naslova NUSZ (po oceni izvedenca 146,89 EUR letno) in stroške investicijskega vzdrževanja (po oceni izvedenca 600,00 EUR letno) ni nobene podlage je sicer kratka, a zadostna, da jo je mogoče pritožbeno preizkusiti in ne gre za že omenjeno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi pritožbeno sodišče ne vidi podlage, da bi bilo treba povprečno tržno najemnino, ki je ekvivalent toženčeve obogatitve oziroma koristi, znižati za omenjene stroške.
Zaključek sodišča prve stopnje, da v pretežnem delu ni bil dobroverni posestnik nepremičnine, da se zato ne more sklicevati na pridržno pravico po SPZ in da bi drugačno stališče dalo neupravičeno prednost tožencu, je po presoji pritožbenega sodišča pravilno. V takšni situaciji bi bilo morebiti treba uporabiti celo načelo prepovedi zlorabe pravic (12. člen SPZ), a zadošča že upoštevanje izravnalne pravičnosti in načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Na pridržno pravico se tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more utemeljeno sklicevati posestnik, ki je bil v pretežnem delu časovnega obdobja, v katerem so bila opravljena vlaganja, nedobroveren. Nenazadnje pa se z retencijsko pravico lahko utemeljeno ugovarja le lastnikovemu vrnitvenemu zahtevku in retinent v tem času ni več dobroverni posestnik, kar pomeni, da mora koristi (plodove) iz stvari v vsakem primeru vrniti lastniku.
OZ člen 131, 131/1, 135. ZVOP-1 člen 8, 8/1. ZEKom-1 člen 142, 148, 151. ZKP člen 149b.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - nedovoljeno zbiranje osebnih podatkov - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - informacijska zasebnost
S tem, ko je tožena stranka hranila prometne podatke prednaročniške m. storitve, ni ravnala protipravno.
V obravnavani zadevi, ko je bil zavarovanec že vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju delovnega razmerja, gre za uskladitev zavarovalnega časa in delodajalca na podlagi pravnomočne sodbe iz individualnega delovnega spora. Zavarovanec je bil po podatkih matične evidence v obravnavnem obdobju sicer za poln delovni čas 40 ur tedensko zavarovan iz naslova delovnega razmerja pri drugotožniku - C.. Vendar ima, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, po pravnomočni sodbi zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s prvotožnikom - B., vzpostavljeno stanje, kot če nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Torej pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s krajšim delovnim časom 24 ur tedensko z B., razliko 16 ur do polnih 40 ur tedensko pa je v delovnem razmerju pri C.. Prav slednja dejstva pa so edino odločilna za pritožbeno rešitev zadeve.
Z vzpostavitvijo delovnega razmerja pri prvotožniku za krajši delovni čas 24 ur tedensko, je bila namreč na podlagi 14. člena ZPIZ-2 vzpostavljena pravna podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju delovnega razmerja pri prvotožniku za krajši delovni čas 24 ur tedensko. Za preostanek do polnega zavarovalnega časa 40 ur tedensko, torej 16 ur tedensko, je zavarovanec v obvezno zavarovanje vključen na temelju delovnega razmerja pri drugotožniku. Lastnost zavarovanca je zato na podlagi 80. člena ZMEPIZ-1 potrebno za nazaj uskladiti s pravnomočno sodbo delovnega sodišča.
OZ člen 58, 190, 364, 619, 649, 650 - 655. ZPP člen 236, 241, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - graja dokazne ocene - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gradbena pogodba - podjemna pogodba - narava pogodbe - sklenitev pogodbe - neobstoj pogodbe - teorija realizacije - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - odsotnost pravne podlage za obogatitev - trditvena podlaga - pripoznava dolga - delno plačilo terjatve - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost dokaznega predloga - pravica do izjave - obrazloženost sodbe - očitek protispisnosti - nedopustne pritožbene novote - denarno kaznovanje priče
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da dogovor o izvedbi del na objektu v R. med pravdnima strankama ni bil sklenjen. Za odločitev o pritožbi tako ni pomembno, kako je sodišče prve stopnje opredelilo zatrjevano pravno razmerje med pravdnima strankama: kot gradbeno pogodbo ali kot podjemno pogodbo. Pritožnik zato s sklicevanjem na določbe 650. člena do 655. člena OZ ne more uspeti. Isto velja za sklicevanje na teorijo realizacije po 58. členu OZ, saj ta lahko velja le v razmerju med strankama pogodbe.
Pritožbeni očitek, da bi moralo prvostopenjsko sodišče uporabiti določbe o neupravičeni obogatitvi (190. člen OZ), ni utemeljen. Iz trditvene podlage tožnika namreč ne izhaja, da je bila toženka neupravičeno obogatena, pač pa da je tožnik z njo sklenil pogodbo. Taka navedba pa izključuje uporabo določil o neupravičeni obogatitvi.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Nobeden od teh razlogov pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
odmera nagrade in stroškov cenilcu - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Dejstvo, da je v času oprave izvedenskega dela cenilec zaposlen pri drugem delodajalcu, pa na usposobljenost za opravo naložene cenitve ne vpliva, temveč vpliva le na obdavčitev odmerjene nagrade cenilcu, ki se v tem primeru obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in ne kot dohodek iz opravljanja dejavnosti.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/3, 15/4, 15/5.. ZDoh-2-UPB7 člen 15, 80.
znižanje plačila vrtca
Pravna podlaga o načinu upoštevanja dohodkov za pritožbeno rešitev zadeve je urejena v ZUPJS. Po drugem odstavku 15. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do znižanega plačila vrtca upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen izrecno določenih tekočih dohodkov. Upoštevajo se podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo zavezane osebe, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Primarno se uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto (3. odstavek). Upoštevajo se tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov (4. odstavek). V 15. členu ZUJPS pa je izrecno določeno, da se, če v času odločanja podatki za preteklo leto še niso na voljo, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na zakonsko določen način (5. odstavek).
V skladu s stališčem pritožbenega sodišča je 15. člen ZUPJS sicer potrebno pravilno razlagati in uporabljati tako, da se primarno uporabljajo podatki o dohodku iz preteklega leta, ne glede, ali je ta podatek razviden iz odločbe o dohodnini ali iz potrdila o izplačanih dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci FURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc CSD in drugih upravljavcev zbirk podatkov. Če podatki o dohodku za konkretno leto niso ugotovljeni z odločbo FURS-a, jih je za ugotovitev dejanskega premoženjskega stanj potrebno od FURS-a pridobiti po uradni dolžnosti. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta predstavlja izjemo v primerih, ko v času odločanja FURS še nima podatkov o dohodkih iz preteklega leta.
Vendar je za pravilno uporabo materialnega prava bistveno tudi, da glede na stališče revizijskega sodišča pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev ni dopustno mešati podatkov iz preteklega in predpreteklega leta. Upoštevajo se le podatki za preteklo ali predpreteklo leto.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dejansko stanje - trditvena podlaga - trdtiveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - nekonkretizirane navedbe - višina terjatve
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek že iz razlogov, ker tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu glede višine terjatve. Tožnik namreč ni predstavil ključa delitve stroškov in vrste stroškov po posameznih računih, saj se je zgolj skliceval na specifikacijo, ki naj bi bila razvidna iz računov.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033090
ZKZ člen 19, 19/1, 19/3, 19/3-2, 20, 20/1, 20/2, 21, 22. OZ člen 52, 58, 344, 350, 435. SPZ člen 39, 49. ZPP člen 316.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - prodajna pogodba - oblika pogodbe - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - ustna pogodba - teorija o realizaciji pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zemljiškoknjižno dovolilo - gozd - odobritev upravnega organa - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pripoznava terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - zavezovalni in razpolagalni posel - načelno pravno mnenje
Tožnik brez sodne odločbe, da je bila sklenjena ustna pogodba ne more zahtevati, da pravni posel odobri upravna enota, zato je pravovarstvo, ki ga zahteva v tem postopku, edini način, da bo lahko realiziral prenos lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi. Če je sodna praksa dopustila možnost priposestvovanja kmetijskih zemljišč in gozdov, je toliko bolj utemeljen pravovarstveni zahtevek tožnika na pravnoposlovni podlagi, čeprav postopek sklenitve pogodbe ni potekal po določbah ZKZ.
Toženca sta v izjavah s priznanjem tožniku, da je lastnik nepremičnine, ki jo ima v posesti na podlagi sklenjene pogodbe, dejansko pripoznala tudi njegov obligacijski zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Objektivno so njune izjave videti kot pripoznava tožnikove terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/3. ZKUASP člen 45, 45/3. OZ člen 198.
avtorsko nadomestilo - varstvo avtorskih pravic - kolektivno upravljanje avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - pravna praznina - veljavnost tarife - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - običajno plačilo - Svet za avtorsko pravo - pristojnost sodišča - filmska glasba - licenčna analogija - tarifa zavoda - metoda izračuna
Stališče Vrhovnega sodišča glede načina zapolnitve tarifne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno, je sodišče prve stopnje pravilno razumelo kot napotek (nižjim sodiščem) za uporabo (začasne) tarife, ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP, in sicer v vseh obstoječih in bodočih sporih, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena (kar z drugimi besedami pomeni: za vsa vtoževana obdobja, ne le za leto 2012, ki je bilo vtoževano obdobje v zadevi II Ips 43/2018 oziroma II Ips 219/2017), ter v primeru odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno previsoka ali prenizka.
Vrhovno sodišče je, zavedajoč se variabilnosti v izračunu uporabljenih postavk, primerno nadomestilo določilo zato, ker je štelo, da bi bilo v nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev, če bi sodišča v sporih tožeče stranke s kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo.