Sporna stanovanjska hiša, v zvezi s katero je tožnik zatrjeval z zamenjavo ključavnice nastalo motenje posesti, je bila skupaj s celoto vseh pomožnih objektov na parceli v celoti porušena in odstranjena. Zahtevek na odstranitev ključavnice in namestitev stare ključavnice oziroma izročitev ključev nove ključavnice je postal objektivno nemogoč in neizvršljiv.
ZPIZ-2 člen 15, 16.. ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.. ZPIZ-2B člen 37, 37/3.
lastnost zavarovanca - samostojni podjetnik
Ob predhodnih, pravno odločilnih dejstvih, ko je imel tožnik registrirano dejavnost s. p., vendar se sam ni vključil v zavarovanje po 37. členu ZPIZ-2B, je toženi zavod po uradni dolžnosti zakonito ugotovil lastnost zavarovanca.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dejansko stanje - trditvena podlaga - trdtiveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - nekonkretizirane navedbe - višina terjatve
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek že iz razlogov, ker tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu glede višine terjatve. Tožnik namreč ni predstavil ključa delitve stroškov in vrste stroškov po posameznih računih, saj se je zgolj skliceval na specifikacijo, ki naj bi bila razvidna iz računov.
ZPIZ-2 v tretjem odstavku 61. člena nadalje določa, da se ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko vdovi ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove.
Ker absolutne zahteve, da sodišče vedno ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta že v pisnem mnenju jasno in prepričljivo odgovoril na vsa pravno relevantna vprašanja, ni mogoče postaviti, sodišče prve stopnje s tem, ko ni ustno zaslišalo izvedenca, ni kršilo 253. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
Če se eden od solastnikov z gradbenimi posegi oziroma vlaganji, ki so potrebna za to, da iz solastne nepremičnine nastaneta dve samostojni funkcionalni celoti, ne strinja, solastna nepremičnina ni fizično deljiva v smislu drugega odstavka 70. člena SPZ
V obravnavani zadevi, ko je bil zavarovanec že vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju delovnega razmerja, gre za uskladitev zavarovalnega časa in delodajalca na podlagi pravnomočne sodbe iz individualnega delovnega spora. Zavarovanec je bil po podatkih matične evidence v obravnavnem obdobju sicer za poln delovni čas 40 ur tedensko zavarovan iz naslova delovnega razmerja pri drugotožniku - C.. Vendar ima, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, po pravnomočni sodbi zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s prvotožnikom - B., vzpostavljeno stanje, kot če nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Torej pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s krajšim delovnim časom 24 ur tedensko z B., razliko 16 ur do polnih 40 ur tedensko pa je v delovnem razmerju pri C.. Prav slednja dejstva pa so edino odločilna za pritožbeno rešitev zadeve.
Z vzpostavitvijo delovnega razmerja pri prvotožniku za krajši delovni čas 24 ur tedensko, je bila namreč na podlagi 14. člena ZPIZ-2 vzpostavljena pravna podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju delovnega razmerja pri prvotožniku za krajši delovni čas 24 ur tedensko. Za preostanek do polnega zavarovalnega časa 40 ur tedensko, torej 16 ur tedensko, je zavarovanec v obvezno zavarovanje vključen na temelju delovnega razmerja pri drugotožniku. Lastnost zavarovanca je zato na podlagi 80. člena ZMEPIZ-1 potrebno za nazaj uskladiti s pravnomočno sodbo delovnega sodišča.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/3, 15/4, 15/5.. ZDoh-2-UPB7 člen 15, 80.
znižanje plačila vrtca
Pravna podlaga o načinu upoštevanja dohodkov za pritožbeno rešitev zadeve je urejena v ZUPJS. Po drugem odstavku 15. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do znižanega plačila vrtca upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen izrecno določenih tekočih dohodkov. Upoštevajo se podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo zavezane osebe, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Primarno se uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto (3. odstavek). Upoštevajo se tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov (4. odstavek). V 15. členu ZUJPS pa je izrecno določeno, da se, če v času odločanja podatki za preteklo leto še niso na voljo, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na zakonsko določen način (5. odstavek).
V skladu s stališčem pritožbenega sodišča je 15. člen ZUPJS sicer potrebno pravilno razlagati in uporabljati tako, da se primarno uporabljajo podatki o dohodku iz preteklega leta, ne glede, ali je ta podatek razviden iz odločbe o dohodnini ali iz potrdila o izplačanih dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci FURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc CSD in drugih upravljavcev zbirk podatkov. Če podatki o dohodku za konkretno leto niso ugotovljeni z odločbo FURS-a, jih je za ugotovitev dejanskega premoženjskega stanj potrebno od FURS-a pridobiti po uradni dolžnosti. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta predstavlja izjemo v primerih, ko v času odločanja FURS še nima podatkov o dohodkih iz preteklega leta.
Vendar je za pravilno uporabo materialnega prava bistveno tudi, da glede na stališče revizijskega sodišča pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev ni dopustno mešati podatkov iz preteklega in predpreteklega leta. Upoštevajo se le podatki za preteklo ali predpreteklo leto.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2.. ZDR-1 člen 111, 111/2, 112.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - denarno nadomestilo za brezposelnost
Vsaka odpoved delavca, ki je naslovljena kot izredna odpoved, ne predstavlja izredne odpovedi, ki zapade pod izjemo, na podlagi katere bi lahko tožeča stranka uveljavljala pravico do denarnega nadomestila. Po zakonski določbi se kot takšna odpoved šteje le odpoved v točno določenih primerih in po ustreznem predhodnem postopku pred odpovedjo. Delavec lahko izredno odpove pogodbo, ko predhodno pisno opomni delodajalca in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo. Odpoved brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov v navedeni določbi, je mogoče glede posledic obravnavati le kot redno odpoved delavca. Za tak primer pa ZUTD izrecno izključuje pravice do denarnega nadomestila.
odmera nagrade za izvedensko delo - zahteva za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - naložitev denarne kazni - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - upravičen razlog za zamudo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe
Pritožbene navedbe o dolžnosti sodišča, da kaznuje izvedenca, so neutemeljene. Razlog za zamudo izvedenca pri izdelavi mnenja ni bil neupravičen (najprej je bilo treba odločiti o zahtevi za izločitev izvedenca), poleg tega pa je določilo o kaznovanju v dispoziciji sodišča in ne stranke.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - upravljalec javne površine - zimska služba - padec na ledu - protipravna opustitev - presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Toženkin zavarovanec, ki se je zavedal stanja, ki je bilo običajno in ni bilo nepredvidljivo, kljub izvedeni akciji in to celo na konkretnem pločniku, ni poskrbel, da bi bil le-ta varen za običajno rabo.
Ker pa pločnik izkazano ni bil očiščen oziroma ustrezno posoljen, je zaključek o protipravnosti ravnanja (o protipravni opustitvi) le logičen, življenjski in pravilen zaključek sodišča prve stopnje. Toženka je tista, ki bi morala izkazati, da je zatrjevana akcija zadoščala, vendar tega ni storila. Ne gre za nesrečno naključje, ki se je pripetilo tožnici, ampak za evidentno malomarno izvedeno akcijo (tudi na konkretnem pločniku, na katerem je zavarovanec toženke protipravno opustil dolžnost čiščenja,) s strani toženkinega zavarovanca. Prav tako ni izkazane tožničine neprevidnosti.
Podroben dejanski obseg vseh oblik pri takrat 42 let stari tožnici, ki je utrpela zlom levega zunanjega gležnja in pretrganje levega deltoidnega ligamenta, nastale nepremoženjske škode je razviden že iz razlogov izpodbijane sodbe, zato ga pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo povzemalo. Odmerjenih 8.500,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti, 1.000,00 EUR za strah, 11.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 500,00 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti pomeni skupaj, upoštevaje razmere v času izdaje izpodbijane sodbe, cca. 18,7 takratne PNP. Tako prisojena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožničine nepremoženjske škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034435
SZ-1 člen 25, 51. SPZ člen 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - odškodninska odgovornost upravnika - odškodninska odgovornost lastnika stavbe - padec snega s strehe - predvidljivost nastanka škode - dolžnostno ravnanje upravnika - zakonska dolžnost - redna vzdrževalna dela - soglasje etažnih lastnikov za poseg - vzročna zveza - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožencu glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera mogoče utemeljeno očitati opustitev dolžnih ravnanj za preprečitev nastanka škode, ki ni bila nepričakovana in neobvladljiva. Toženec je opustil zakonsko določene obveznosti v zvezi z rednim vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane večstanovanjske stavbe. Za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti na skupnih delih je upravnik dolžan skrbeti tekoče in za to niti ne potrebuje soglasja etažnih lastnikov. Med takšna dela, ki so v zimskem času nujna za zagotavljanje osnovne varnosti ljudi pri dostopanju do večstanovanjskih stavb in gibanju v njihovi bližini, nedvomno sodi skrb za čiščenje snega in ledu, ta nevarnost pa ne preti le s pohodnih površin, temveč tudi s strani samih stavb (to je z njihovih streh, napuščev, nadstreškov, okenskih polic). Upravnik je tisti, ki je dolžan poskrbeti za ustrezne ukrepe na skupnih delih stavbe, med drugim tudi za snegolove na strehi; če ti (kakor je bilo v konkretnem primeru) ne zadoščajo, pa tudi za dodatne varnostne in zaščitne ukrepe.
Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presodilo, da je bil nastanek škode za toženca objektivno predvidljiv (čas otoplitve in taljenja snega, strma streha stanovanjskega bloka, v bližini dnevno parkirani avtomobili stanovalcev), ni pravilna ocena, da tožnik ni z ničemer prispeval k nastanku škode. Ta ocena namreč temelji zgolj na ugotovitvah sodišča glede (slabih) možnosti stanovalcev za parkiranje v bližini škodnega dogodka (pomanjkanje označenih parkirnih mest, običajno parkiranje neposredno pod streho bloka), ne upošteva pa dejstva, da gre za splošno znano, v zimskem času pričakovano nevarnost (nahajanje v neposredni bližini območja, kjer se tali sneg, povečuje tveganje za nastanek škode), za oceno katere ni pomembno, kje običajno parkirajo stanovalci na nekem območju. Popolno ovrženje očitka tožniku, da je izbral neustrezno mesto za parkiranje, zato pri presoji tožnikovega soprispevka k nastanku škode (kljub ugotovljeni stiski s parkiranjem) po navedenem ni pravilno. Tožnik sicer res ni mogel z gotovostjo pričakovati, da bo sneg s strme strehe padel (ravno) na njegov avto, moral in mogel pa je računati s tem, da se s parkiranjem pod napuščem v času taljenja snega izpostavlja takšnemu tveganju.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033090
ZKZ člen 19, 19/1, 19/3, 19/3-2, 20, 20/1, 20/2, 21, 22. OZ člen 52, 58, 344, 350, 435. SPZ člen 39, 49. ZPP člen 316.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - prodajna pogodba - oblika pogodbe - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - ustna pogodba - teorija o realizaciji pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zemljiškoknjižno dovolilo - gozd - odobritev upravnega organa - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pripoznava terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - zavezovalni in razpolagalni posel - načelno pravno mnenje
Tožnik brez sodne odločbe, da je bila sklenjena ustna pogodba ne more zahtevati, da pravni posel odobri upravna enota, zato je pravovarstvo, ki ga zahteva v tem postopku, edini način, da bo lahko realiziral prenos lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi. Če je sodna praksa dopustila možnost priposestvovanja kmetijskih zemljišč in gozdov, je toliko bolj utemeljen pravovarstveni zahtevek tožnika na pravnoposlovni podlagi, čeprav postopek sklenitve pogodbe ni potekal po določbah ZKZ.
Toženca sta v izjavah s priznanjem tožniku, da je lastnik nepremičnine, ki jo ima v posesti na podlagi sklenjene pogodbe, dejansko pripoznala tudi njegov obligacijski zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Objektivno so njune izjave videti kot pripoznava tožnikove terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
zborno sojenje - odpoved procesni pravici - predobravnavni narok - glavna obravnava
Kadar poteka enoten kazenski postopek zoper dva ali več obtožencev, se morajo zbornemu sojenju izrecno odpovedati prav vsi obtoženci, če naj se glavna obravnava izvede pred sodnikom posameznikom. Izjava zagovornika, ki ni stranka postopka, ne more nadomestiti izjave njegovega klienta.
V rednem kazenskem postopku po prvem odstavku 21. člena ZKP sodijo sodišča zborno. Izjemo določa 1.a) točka prvega odstavka 25. člena ZKP, po kateri sodnik posameznik pri okrožnem sodišču sodi v primeru iz 2. točke drugega odstavka 285.f člena ZKP. Na podlagi izrecne izjave obtoženca in po zaslišanju državnega tožilca sme predsednik senata odločiti, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. Na predobravnavnem naroku se obtoženec torej lahko odpove zbornemu sojenju. Da je odpoved procesnemu jamstvu dopustna, veljavna in učinkovita, mora biti prostovoljna, zavestna, izrecna, nedvoumna ter izraz volje nosilca jamstva, tj. obtoženca. Procesno gradivo mora vsebovati obtoženčevo izrecno izjavo, da se pravici do zbornega sojenja odpoveduje v skladu s povzetimi pogoji.
Predobravnavnega naroka z obtoženim A. A. sodišče ni opravilo, saj nanj ni pristopil. Narok se je opravil le z obtoženim B. B., ki se je odpovedal sojenju pred senatom, s sojenjem pred sodnico posameznico so sicer soglašali tudi državni tožilec in zagovornika obtoženih A. A. in B. B.
Oškodovanka, ki v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni ali razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo obravnavalo, čeprav pritožbe ni napovedala, kot zahteva prvi odstavek 368. člena ZKP, ker je iz zapisnika o glavni obravnavi razvidno, da je sodnica po razglasitvi sodbe o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe poučila le stranke, ne pa tudi oškodovanko, ki je bila pri razglasitvi sodbe navzoča in je v obravnavani zadevi pritožbo upravičena vložiti. V primeru, če upravičenec do pritožbe o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ni bil poučen, njegove pritožbe, ki ni bila napovedana, ni mogoče zavreči kot nedovoljene.
sodni izvedenec - elaborat za vpis stavbe - evidentiranje sprememb - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pravica do pritožbe
Po določbi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 je posebna pritožba dovoljena zoper sklep, če bi elaborat ne bil v skladu s pravili stroke in ne bi bil sposoben za izvedbo sprememb v katastru.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugovor zoper plačilni nalog - taksna obveznost - čista zapuščina - čista vrednost zapuščine - lastninski delež na nepremičnini
V izpodbijanem sklepu se sodišče pri izračunu čiste vrednosti zapuščine ni ukvarjalo z vprašanjem, kolikšen delež nepremičnin je bil v lasti zapustnice in s tem predmet dedovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00033244
ZNP-1 člen 101. ZPP člen 158, 158/1.
odločanje o stikih z otrokom - varstvo koristi otroka - stiki otroka s starimi starši - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - umik predloga
O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloča sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). To je temeljna določba, na podlagi katere sodišče odloča o stroških postopka. Prosti preudarek pomeni, da sodišče upošteva okoliščine konkretnega primera in temeljni cilj, ki se zasleduje v teh postopkih, to pa je varstvo koristi otroka. Šele podredno se smiselno uporabi pravilo iz 158. člena ZPP, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi.
razdružitev nepremičnine - delitev solastnine - postopek delitve solastnine - nastanek etažne lastnine - realizacija dogovora - izdelava elaborata - dedni dogovor - odločitev o skupnih stroških
Sodišče prve stopnje je na podlagi dednega dogovora, vsebovanega v sklepu o dedovanju I D 595/95 z dne 29. 2. 1996, s katerim sta takratna solastnika Z. H. Š. in B. H. vzpostavila etažno lastnino na predmetnih nepremičninah oziroma hiši na naslovu M., pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru ne gre za delitev solastnine na podlagi 70. člena SPZ, temveč je predmet tega nepravdnega postopka le realizacija sklenjenega sporazuma/dednega dogovora z izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in elaborata parcelacije, ki predstavljata zaključno fazo sporazuma (107. člen SPZ).
pritožba oškodovanca kot tožilca - pravočasen predlog za pregon - zavrženje kazenske ovadbe - novela ZKP-N
Pritožba pa pravilno zatrjuje, da je vloga oškodovanke kot tožilke pravočasna. V času izdaje sklepa, to je 1. 10. 2019, ko je Okrožno državno tožilstvo njene kazenske ovadbe zavrglo, je ZKP v drugem odstavku 60. člena določal, da ima oškodovanec pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 8 dneh, odkar je prejel poročilo državnega tožilca, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje ali za pregon katerega izmed ovadenih udeležencev, oškodovanki kot tožilki pa je bil v obravnavani zadevi sklep o zavrženju kazenske ovadbe vročen 2. 12. 2019. V času vročitve sklepa je imela oškodovanka pravico nadaljevati kazenski pregon v 30 dneh od prejema sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, saj se od 20. 10. 2019 dalje uporablja novela ZKP-N, ki določa, da ima oškodovanec pravico začeti ali nadaljevati kazenski pregon v tridesetih dneh, odkar je prejel sporočilo iz prvega odstavka tega člena oziroma sklep o zavrženju kazenske ovadbe.
plačilo odškodnine - pretep - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - nedopustnost izpodbijanja dejanskega stanja - napake volje - zmota - domneva o priznanju dejstev - nasprotje med dokazi - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - pretrpljene telesne bolečine - duševne bolečine zaradi začasno zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - soprispevek
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmote oziroma napak volje. Tretji odstavek 339. člena ZPP izrecno ta pritožbeni razlog navaja le pri sodbi na podlagi pripoznave, sodbi na podlagi odpovedi in vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank. Tega pritožbenega razloga zato ni mogoče z analogijo upoštevati pri zamudni sodbi, saj gre za hoteno pravno praznino.