Pritožbeno sodišče soglaša, da sta pravdni stranki s sklenjenimi posojilnimi pogodbami, ki so bile navidezne, prikrili v resnici sklenjen dogovor, na podlagi katerega je tožnik tožencu izročil znesek v višini 60.000 EUR z namenom, da ga ta investira, stranki pa si razdelita dobiček. Ker do nastanka posojilnih pogodb zaradi njihove navideznosti torej ni prišlo, tožnik na tej podlagi vračila izročenega denarja ne more zahtevati. Po mnenju pritožbenega sodišča pa do tega ni upravičen niti na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi. Glede na to, da je pravni temelj za izročitev denarja obstajal (to sicer ni bila posojilna pogodba, ampak dogovor o investiranju), bi bil tožnikov zahtevek na tej podlagi utemeljen le, če bi tožnik zatrjeval (in kasneje tudi dokazal), da je ta kasneje odpadel oziroma se ni uresničil.
Sodišče prve stopnje na ponujeno pravno podlago res ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP), a spor lahko presoja na drugih pravnih podlagah le, če to omogočajo ponujene dejanske trditve.
Uresničitev poslovne podlage posla (t. i. kavze), ki je ena od predpostavk za veljavno sklenitev pogodbe (prvi in četrti odstavek 39. člena OZ), na veljavnost posla (to je na obstoj pravic in obveznosti) praviloma nima vpliva. Položaj neupravičene obogatitve bi v konkretnem primeru zato nastal le, če bi bil dogovor o investiranju, ki je bil podlaga za izročitev denarja, bodisi ničen bodisi razveljavljen.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 350, 350/3, 458, 458/1. OZ člen 633, 633/1, 634, 634/1, 642, 642/3, 648.
gospodarski spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljeni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - napačno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - podjemna pogodba - pregled in prevzem dela - grajanje napak opravljenega dela - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika
Za presojo, ali je podana prekoračitev zahtevka, je odločilen izrek sodbe. Primerjata se torej tožbeni predlog in izrek sodbe, ne pa njeni razlogi.
V skladu z določbo 648. člena OZ mora naročnik v primeru, ko pred končanjem posla odstopi od pogodbe, podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Iz besedila te določbe jasno izhaja, da korist, ki jo je podjemnik imel, ker mu dogovorjenega posla ni bilo potrebno končati, predstavlja (tudi) plačilo za delo, ki ga je podjemnik zaslužil oziroma bi ga lahko zaslužil z drugimi posli.
Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa podatkov, pri katerem se sodišče ne opredeljuje vrednostno, torej ne tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza.
Pri določitvi denarne kazni po 33. členu ZIZ gre za poskus vplivanja na voljo dolžnika, da opravi dejanja, ki so nujna za zagotovitev varstva upnika, ali pa da opusti dejanja, ki bi upniku lahko povzročila škodo. Takšen namen denarne kazni jo opredeljuje kot izvršilno sredstvo.
V izvršilnem postopku sta sodelovali obe pravdni stranki oz. pravni prednik tožeče stranke,tako da kopije listin niso bile potrebne kot priloga tožbi, ki jo je potrebno vročiti nasprotni stranki, saj je nasprotna stranka s temi listinami razpolaga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035543
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Višje sodišče glede na navedene ugotovitve zato ocenjuje, da obsojenkine pritožbene trditve o izpolnitvi obveznosti oškodovancu iz določenega posebnega pogoja v sodbi sodišča prve stopnje, niso resnične oziroma jih obsojenka z ničemer ni dokazala, saj zatrjevane fotokopije potrdila o plačilu oškodovancu sodišču ni predložila, pooblaščenka oškodovanca pa je te pritožbene trditve zanikala.
Po pravilni oceni sodišča prve stopnje zato ravnanje obsojenke kaže na njeno indiferentnost do svojih obveznosti oziroma izmikanje plačilu obveznosti oškodovancu, zato je utemeljeno odločilo, da se obsojenki izrečena pogojna obsodba prekliče in določena kazen 4 mesece zapora izreče.
odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - bivalne razmere v zaporu
Vse s strani toženke zatrjevane ugodnosti je sodišče upoštevalo pri ugotavljanju stopnje kršitve tožnikove pravice in s tem pri odmeri višine odškodnine. Kljub vsem tem ukrepom, na katere se tudi v pritožbi sklicuje toženka, pa osnovna težava - neustrezen bivalni standard v zaporu, ni bila odpravljena. Protipravno ravnanje toženke je podano.
ZPP člen 199, 200, 200/1, 204, 343, 343/4, 346, 346/1.
zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - sklep o zavrnitvi intervencije - stranska intervencija - intervencijski interes - vstop intervenienta v pravdo - obvestilo tretjega o pravdi - udeležba v postopku - procesna predpostavka - odstop od sodne prakse
Intervenient ni stranka postopka, njegov interes sodelovati v tuji pravdi je utemeljen z možnimi pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj.
Pravni interes za pritožbo zoper sklep, s katerim se stranska intervencija zavrne, ima samo (potencialni, zavrnjeni) stranski intervenient, ne pa tudi stranka postopka. Odločitev, da se določeni osebi ne dopusti udeležba v postopku, na pravni in procesni položaj stranke v ničemer ne vpliva. Vsi civilnopravni učinki (npr. pravica do regresa, preprečitev ugovora slabega pravdanja) nastanejo že z obvestilom o pravdi, ne glede na to, ali se obveščeni udeleži pravde kot intervenient ali ne.
dovoljenost pritožbe - izločitev dokazov - skrajšani postopek
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu presodilo, da mnenje Inštituta za sodno medicino ne predstavlja nedovoljenega dokaza in ga temu posledično iz spisa na predlog obrambe ni izločilo. Skladno z določbo drugega odstavka 435. člena ZKP pritožba zoper izpodbijani sklep glede na tako odločitev ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035236
ZZZDR člen 106, 106/2. ZPP člen 244, 411, 411/1.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - nujnost izdaje začasne odredbe - varovanje otrokove koristi - dokazni standard verjetnosti - regulacijska začasna odredba v pravdi zaradi dodelitve otroka - plačilo preživnine za otroka - preživninske potrebe otroka - določitev stikov z otrokom - trajanje stikov - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - vpliv psihoaktivnih substanc - denarna kazen - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka
Med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti izda začasno odredbo o varstvu in preživljanju skupnih otrok, kot tudi začasno odredbo o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov (prvi odstavek 411. člena ZPP). Bistvo takšne regulacijske začasne odredbe je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočno sodbo. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno, ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
začasna odredba - otrokovi stiki - pravica do stikov - stiki pod nadzorom
Ker tudi CSD pri nadzoru izvajanja stikov (skupaj preko 10 srečanj) posebnosti ni zaznal, temveč iz njegovih ugotovitev izhaja, da je deklica pobudnica iger, se telesnih kontaktov s predlagateljem ne izogiba ter stiki potekajo sproščeno in brezskrbno, zgolj subjektivna drugačna interpretacija opažanj nasprotne udeleženke potrebe po ohranjanju nadzora nad stiki ne more utemeljevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00033010
ZKP člen 169, 169/7. KZ-1 člen 186.
utemeljenost suma - izvršitvene oblike dejanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Na podlagi zagotovitve utemeljenosti suma za drugo izvršitveno obliko kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, kot se očita v zahtevi za preiskavo, preiskave ni mogoče uvesti.
Glede na navedeno je potrebno zaključiti, da ni mogoče ugotoviti, kdaj in kako naj bi nastala katera od treh bioloških sledi, najdenih na ročaju kladiva št. 2, in je tako enako verjetno, da je katerakoli od sledi nastala pred izvršitvijo kaznivega dejanja, kot je verjetno, da je nastala med izvršitvijo. Prav tako, kot že pojasnjeno, zgolj prisotnost biološke sledi na predmetu, uporabljenem pri kaznivem dejanju, ob odsotnosti kakršnihkoli drugih dokazov, donorja te biološke sledi ne more povezati s kaznivim dejanjem na način, da bi se mu lahko nedvomno očitalo storilstvo ali udeležba. Zgolj verjetno, ne pa tudi gotovo je, da je katero od najmanj treh bioloških sledi, najdenih na ročaju kladiva št. 2, pustil storilec kaznivega dejanja. Pri tem pa bi bilo tudi v primeru, da bi ena od bioloških sledi z ročaja kladiva št. 2 nedvomno pripadala storilcu, v odsotnosti drugih dokazov povsem enako verjetno, da je storilec katerikoli od treh donorjev. Razlog, da je bil obtoženec povezan z obravnavanim kaznivim dejanjem tako leži zgolj v dejstvu, da se je njegov DNK profil - za razliko od profila preostalih donorjev biološke sledi, najdene na ročaju kladiva - že predhodno nahajal v bazi zaradi drugega kaznivega dejanja. Postopanje, po katerem bi bil v kazenskem postopku obsojen eden od enako verjetnih osumljencev zgolj zato, ker je povratnik oziroma ker drugi potencialni osumljenci še niso bili predhodno zaznani s strani preiskovalnih organov, pa je seveda v nasprotju z domnevo nedolžnosti in v pravni državi povsem nevzdržno.
delitev stvari v solastnini - solastnina na nepremičnini - fizična delitev stvari v naravi - civilna delitev stvari - upravičen interes solastnika - pravica do spoštovanja doma - pravica do delitve - etažna lastnina
Potrebno je tudi pritrditi pritožbi, da je sodišče s tem, ko ni upoštevalo upravičenega interesa, ki sta ga prvo in drugo nasprotna udeleženca izkazala za pridobitev stanovanja v pritličju v naravi, ki je glede na izračun izvedenca skladno z višino njunih solastniških deležev in ki predstavlja njun dom, saj v njem vseskozi stalno živita in drugega prebivališča nimata, poseglo tudi v njuno pravico do spoštovanja doma iz prvega odstavka 36. člena Ustave.
utemeljen sum - dokazni standard - preizkus - ugotovitveni sklep - preizkus ali so še dani razlogi za pripor - dokazna ocena
V zaključkih sodišča je več kot dovolj podlage za nadaljnji obstoj utemeljenega suma, ki jih ne morejo ovreči nasprotna stališča obrambe. V bistvu gre za različno dokazno oceno, ki pa bo morala biti prepuščena končni odločitvi prvega sodišča po izvedeni kontradiktorni glavni obravnavi.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00033166
ZSKZ člen 14, 14/1.
lastninjenje kmetijskih zemljišč - lovska družina - premoženje lovske družine - pravica uporabe na družbeni lastnini - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini
Kmetijska zemljišča v družbeni lasti so po zakonu postala last RS.
Za obstoj kaznivega dejanja in odgovornost obdolženca morajo biti ugotovljena vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje (člen 269 ZKP). Odločilna so vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje sprejme v zvezi z obtožbo in jih mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe (člen 364 ZKP).
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STEČAJNO PRAVO
VSM00036000
ZFPPIPP člen 343, 343/3, 343/4. ZLPP člen 5. ZSKZ člen 17.
lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - družbena lastnina - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - zakupnina - pobot - stečajni postopek - univerzalni pravni naslednik
Sodišče druge stopnje soglaša, da določbi 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZG urejata specifično situacijo, kot posledico vzpostavitve državne lastnine na določenih kmetijskih zemljiščih ter sta omogočili prejšnjim upravljalcem sklenitev zakupnih pogodb s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov (tožnik) za podržavljena zemljišča ter jim (prejšnjim upravljalcem), v primeru, da so sklenili zakupno pogodbo, omogočili pobot kupnine (zneska, ki so ga upravljalci plačali za zemljišča, ki so po ZLPP postala last države).
Pritožnik pravilno opozarja, da morajo biti dokazni predlogi v vsaki pravdi substancirani in da izvajanje preiskovalnih dokazov v pravdnem postopku načeloma ni dovoljeno. Pritožbeno sodišče dodaja, da je prvenstveno dolžnost stranke, da navaja dejstva, predlaga dokaze in priskrbi listine (7., 212. in 226. člen ZPP), zato je treba predloge strank, da pravdno sodišče “pribavi” ali kako drugače pridobi listinske dokaze, obravnavati restriktivno in take predloge dopuščati le, če je stranka ob vsej dolžni skrbnosti izčrpala vse možnosti, da sama pridobi procesno gradivo (primerjaj tretji odstavek 226. člena ZPP).
KZ-1 člen 70.a, 70.a/2, 70.b, 70.b/1. ZKP člen 496, 496/1.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
V skladu z določbo drugega odstavka 70.a člena KZ-1 sodišče ustavi izvajanje ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu iz prvega odstavka istega člena ali ga nadomesti z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1 le v primeru, če ugotovi, da zdravljenje in varstvo storilca v zdravstvenem zavodu nista več potrebna. Ključna predpostavka za takšno odločitev sodišča je, da pride do zaključka, da je pri storilcu odpravljena nevarnost, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje oziroma v primeru iz prvega odstavka 70.b člena KZ-1, da zadostuje tudi obvezno zdravljenje na prostosti, da hujših kaznivih dejanj ne bo ponavljal.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - obratovalni stroški - plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške najemnika - uporaba stanovanja na podlagi dovoljenja služnostnega upravičenca
Smisel določitve subsidiarne obveznosti je v tem, da so stroški obratovanja stanovanja poplačani, primarno sicer neposredno od uporabnika, sicer pa od lastnika in se nato njihovo morebitno regresiranje prepusti razmerju lastnik-uporabnik. Bistvenega razlikovalnega elementa, ali gre najemnika ali za nekoga, ki ima stanovanje v uporabi na podlagi dovoljenja služnostnega upravičenca, v razmerju do upravnika in njegove pravice do poplačila obratovalnih stroškov ni videti, celo nasprotno. Razlikovanje in odklanjanje načela subsidiarne obveznosti lastnika za plačilo teh stroškov v primerih, kadar ima stanovanje po njegovi volji nekdo drug v uporabi na podlagi kakšnega drugega pravnega posla, bi lahko privedlo do zlorabe in spodbujanja neplačila teh stroškov.