spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - obratovalni stroški - plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške najemnika - uporaba stanovanja na podlagi dovoljenja služnostnega upravičenca
Smisel določitve subsidiarne obveznosti je v tem, da so stroški obratovanja stanovanja poplačani, primarno sicer neposredno od uporabnika, sicer pa od lastnika in se nato njihovo morebitno regresiranje prepusti razmerju lastnik-uporabnik. Bistvenega razlikovalnega elementa, ali gre najemnika ali za nekoga, ki ima stanovanje v uporabi na podlagi dovoljenja služnostnega upravičenca, v razmerju do upravnika in njegove pravice do poplačila obratovalnih stroškov ni videti, celo nasprotno. Razlikovanje in odklanjanje načela subsidiarne obveznosti lastnika za plačilo teh stroškov v primerih, kadar ima stanovanje po njegovi volji nekdo drug v uporabi na podlagi kakšnega drugega pravnega posla, bi lahko privedlo do zlorabe in spodbujanja neplačila teh stroškov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00032799
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 207, 207/4.
razporejanje obsojencev - premestitev obsojenca
Sodišče, ki obtožencu izreče kazen zapora nima v 86. členu KZ-1 nobenega pooblastila, da mu samo določi kraj zavoda, v katerem bo kazen zapora prestajal. V skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) namreč način pošiljanja in razporejanja obsojencev v zavode določi minister, pristojen za pravosodje.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Dolžnik v roku 8 dni po prejemu obeh pisanj ni vložil pritožbe zoper sklep in ne ugovora zoper drugi plačilni nalog, zato sta postala pravnomočna. Iz tega razloga so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodna taksa po plačilnem nalogu z dne 9. 12. 2019 ni pravilno odmerjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00035729
ZPND člen 4, 4/1, 22a, 22a/8, 22b, 22b/4. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - umik predloga - sklep o stroških postopka - prosti preudarek
Osmi odstavek 22.a člena ZPND določa, da se o stroških postopka odloča po prostem preudarku. Prosti preudarek pomeni, da se odločitev o porazdelitvi bremena stroškov postopka presoja skozi prizmo urejanja razmerij, kot to določa ZPND, ob upoštevanju odločilnih okoliščin konkretnega primera.
večstanovanjska stavba - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - pogodba o upravljanju storitev upravljanja - upravnik - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - stroški obratovanja in upravljanja - pogodba o upravljanju sklenjena za celotno sosesko - stroški upravljanja soseske - skupni deli stavbe - podzemna garaža
Etažni lastniki posamezne večstanovanjske stavbe lahko pogodbo o upravljanju, ki je bila sklenjena za več večstanovanjskih stavb in za več stavbam pripadajoče skupne dele, samostojno odpovedo. Taka pogodba namreč tudi sicer zavezuje zgolj etažne lastnike v tistih stavbah, v katerih je bila sklenjena s soglasjem solastnikov, katerih deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti. Takšno stališče je v sodni praksi splošno sprejeto. Z odpovedjo pogodbe s strani etažnih lastnikov ene stavbe zato upravnik preneha biti upravnik v tej stavbi, posledično pa tudi upravnik tej stavbi pripadajočih skupnih delov, med katerimi so tudi skupni deli, ki si jih ta stavba deli z drugimi stavbami. Ker imajo (več stavbam pripadajoči) deli, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, na podlagi 23. člena SZ-1 poseben status, morata glede njihovega upravljanja novi upravnik posamezne večstanovanjske stavbe in upravnik ostalih večstanovanjskih stavb o tem doseči dogovor. V postopku obstoj takšnega dogovora ni bil zatrjevan.
Tožnik zaradi odpovedi pogodbe o upravljanju, pa čeprav le glede večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica 1, ni upravičen od toženca terjati stroškov obratovanja in upravljanja za tiste skupne dele, ki služijo celotnemu naselju oziroma več večstanovanjskim stavbam, med katerimi je tudi pravkar navedena stavba. To pa, ob upoštevanju dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tudi podzemni garažni objekt skupni del vseh stavb v naselju (in na to ugotovitev je pritožbeno sodišče vezano), pomeni, da tožnik do povračila stroškov, četudi so nastali le z obratovanjem te stavbe, ni upravičen. Zaradi odpovedi pogodbe namreč s skupnimi deli (torej tudi s tem objektom) v imenu etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe Ulica 1 ni več upravičen upravljati in zato na tej podlagi tudi ni upravičen od toženca zahtevati plačila.
prijava terjatve v stečajni postopek - prenehanje terjatve - posledice zamude - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi
Pritožba zmotno meni, da mora sodišče prve stopnje v primeru prepozne vložitve tožbe po 300. členu ZFPPIPP, preizkusiti trditve strank in v zadevi vsebinsko razsoditi, saj so zakonske posledice povsem jasne in sodišče mora po zakonu samem tožbeni zahtevek zavrniti, ne da bi v sporu vsebinsko presojalo. ZFPPIPP predpisuje materialnopravno posledico prepozno vložene tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve in sodišče prve stopnje ne more presoditi drugače.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo tretji in četrti odstavek 11. člena ZST-1, kjer je bistveno, da pravna oseba, kar je dolžnik, ne more biti oproščen(a) plačila sodne takse do vključno 44,00 EUR, če je taksa višja od 44,00 EUR, pa mora plačati najmanj 44,00 EUR, plačila preostalega dela je lahko oproščena.
Pravno odločilno dejstvo v zadevi je, da je tožeča stranka umaknila tožbo (2., 4. in 5. točka obrazložitve sklepa), ko je spis že prispel okrožnemu sodišču. Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo sodno takso za postopek na prvi stopnji, ki se je končal z umikom tožbe pred razpisom naroka.
obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prekinitev izvršilnega postopka
Ker je prišlo do prekinitve postopka na dan izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe, dolžnik ni imel možnosti vložitve ugovora, zaradi učinka prekinitve postopka pa je bil varovan v teku ugovornega roka. Tega je vložil pravočasno, česar upnik ne zanika v pritožbi. Prav tako konkretno ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.
neupravičena pridobitev - deljena obveznost - solidarna obveznost - izpolnitev pogodbene obveznosti po tretji osebi
Obveznost kot je v sklepu zapisana je deljena obveznost, saj nikjer ne določa solidarnega oziroma nerazdelnega plačila stroškov pritožnikov. Solidarnost pa se po ustaljeni sodni praksi ne domneva, razen v primeru gospodarskih pogodb, kar pa ni obravnavani primer. Po sodišču prve stopnje uporabljeno določilo prvega odstavka 395. člena OZ zato v danem primeru ni upoštevno. Tožeča stranka je bila po sklepu Cst zavezana plačati le svoj del stroškov, kot je to utemeljeno trdila tožena stranka. Tudi če bi ji tožena stranka grozila z izvršbo celotnega plačanega zneska, to na njeno obveznost ne bi moglo vplivati.
Ker tujo obveznost lahko veljavno izpolni tudi tretji (glej člen 271/I OZ) in je takšno plačilo upnik dolžan sprejeti, je razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka razliko v delu, ki presega delež tožeče stranke vrnila, če bi veljale njene navedbe, da je tožeča stranka dolžna plačati samo znesek, ki ga je navajala tožena stranka, to je 23.536,74 EUR, česar pa da ni storila, ker se je zavedala, da gre za solidarno odgovornost, zgrešeno.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
postopek s pritožbo - pravočasna pritožba - fikcija vročitve - prepozna pritožba
Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. V meničnih in čekovnih sporih znaša rok za pritožbo 15 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti je rok za pritožbo osem dni (tretji odstavek 458. člena ZPP). Pritožba je prepozna , če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo (drugi odstavek 343. člena ZPP).
Ker se je rok za vložitev pritožbe iztekel v četrtek 19. 12. 2019, to pa je pri sodišču delovni dan, bi morala tožena stranka tega dne pritožbo ali izročiti neposredno na sodišču ali jo istega dne poslati priporočeno po pošti in bi se ta dan štel kot dan vročitve sodišču, na katerega je bila naslovljena.
ZPP člen 137, 137/1, 188, 188/2, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 62, 62/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - vročitev dopolnitve tožbe - pravilnost vročitve - vročanje pooblaščencu - pooblastilo - vročanje stranki namesto pooblaščencu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - možnost obravnavanja pred sodiščem
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu in ne neposredno stranki (prvi odstavek 137. člena ZPP). Ravno tako to velja za pravne osebe, če za zastopanje pooblastijo odvetnika, kot je primer v obravnavani zadevi. Ker se postopek, začet na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zaradi ugovora tožene stranke nadaljuje v pravdi (drugi odstavek 62. člena ZIZ), je torej potrebno tudi v slednji upoštevati v izvršbi podano pooblastilo odvetniku in mu vročati vsa pisanja za stranko. Neposredno vročanje stranki, kadar ima ta pooblaščenca, pa po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj z opustitvijo pravilne vročitve stranki ni dana možnost (kvalificiranega - po pooblaščencu, ki si ga je sama izbrala) obravnavanja pred sodiščem.
zamudna sodba - vročanje tožbe - dejansko prebivališče toženca - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba)
Toženka je v pritožbi predlagala dokaze, s katerimi naj bi se ugotovilo, da na naslovu, na katerem so ji bila puščena obvestila o sodni pošiljki in na katerem se je zaradi opustitve prevzema pošiljk štelo, da ji je bila tožba vročena, že dalj časa ne živi. Ključne so okoliščine ob vročanju tožbe.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00035489
ZDZdr člen 39, 39/1, 71, 71/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje zdravja - sorazmernost in nujnost ukrepa - trajanje pridržanja - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
pravočasnost plačila sodne takse - sodna taksa za ugovor - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Pritožbi priloženi listinski dokazi potrjujejo utemeljenost navedb, da je dolžnica v danem roku plačala dolžno sodno takso za ugovor v skladu s plačilnim nalogom.
obrazloženost ugovora - prekinitev izvršilnega postopka - začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom
Ker je prišlo do prekinitve postopka na dan izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe, dolžnik ni imel možnosti vložitve ugovora, zaradi učinka prekinitve postopka pa je bil varovan v teku ugovornega roka. Tega je vložil pravočasno, česar upnik ne zanika v pritožbi. Prav tako konkretno ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.