OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035909
ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. OZ člen 6, 6/1, 6/2, 86, 119. ZPotK člen 6. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3.
kredit v CHF - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - oderuštvo - nepošten pogodbeni pogoj - skrbnost dobrega strokovnjaka - povprečni potrošnik - valutno tveganje - skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost
Pri sklepanju kreditnih pogodb se od banke kot strokovnjakinje zahteva visoka stopnja skrbnosti – skrbnost dobrega strokovnjaka. Od toženke, ki je bila v boljšem informacijskem položaju kot kreditojemalci, se zahteva, da skrbno opravi pojasnilno dolžnost: kreditojemalce mora seznaniti z vsemi pomembnimi informacijami, ki lahko vplivajo na njihovo odločitev ali in kakšno kreditno pogodbo bodo sklenili. Za pojasnilno dolžnosti banke izobrazba kreditojemalca ni pomembna; položaj tožnikov je treba ocenjevati v luči povprečnega potrošnika. Banka mora vsem kreditojemalcem posredovati vse znane informacije, ki omogočijo oceno ekonomskih vplivov spornega pogoja na njegove finančne obveznosti.
Ker je toženka ob sklepanju kreditne pogodbe ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodbeni pogoj o prevzemu valutnega tveganja ni nepošten.
Od povprečno razumnega potrošnika se lahko pričakuje, da se zaveda, da gre pri sklepanju posla, ki vsebuje valutno tveganje, na katerega sta bila tožnika opozorjena, za tvegan posel. Posameznik zgolj zaradi okoliščine, da je pogodbo sklenil kot potrošnik, ne more biti odvezan od minimalne skrbnosti, ki se pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu. Ob korektno opravljeni pojasnilni dolžnosti banke glede valutnega tveganja, potrošnik sam nosi posledice realizacije tveganja.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2.. ZDR-1 člen 111, 111/2, 112.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - denarno nadomestilo za brezposelnost
Vsaka odpoved delavca, ki je naslovljena kot izredna odpoved, ne predstavlja izredne odpovedi, ki zapade pod izjemo, na podlagi katere bi lahko tožeča stranka uveljavljala pravico do denarnega nadomestila. Po zakonski določbi se kot takšna odpoved šteje le odpoved v točno določenih primerih in po ustreznem predhodnem postopku pred odpovedjo. Delavec lahko izredno odpove pogodbo, ko predhodno pisno opomni delodajalca in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo. Odpoved brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov v navedeni določbi, je mogoče glede posledic obravnavati le kot redno odpoved delavca. Za tak primer pa ZUTD izrecno izključuje pravice do denarnega nadomestila.
motenje posesti - hrup - dostop do nepremičnine - dotedanji način izvrševanja posesti
Posestno varstvo, ki ga uveljavlja tožnik, pride v poštev zgolj izjemoma, in sicer ko povzročeni hrup onemogoča normalno (dotedanjo) izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zaključek sodišča prve stopnje, da povzročeni hrup in ropot moti mir, počitek ter vznemirja tožnika z družino torej še ne vodi do tega, da je tožbeni zahtevek iz naslova motenja posesti utemeljen. V tej pravdi je pomembno, ali je bil ta hrup in ropot takšne intenzitete, da je odvrnil (onemogočil) posestnika od dotedanje uporabe stvari (stanovanja).
ZPIZ-2 v tretjem odstavku 61. člena nadalje določa, da se ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko vdovi ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove.
V obravnavani zadevi, ko je bil zavarovanec že vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju delovnega razmerja, gre za uskladitev zavarovalnega časa in delodajalca na podlagi pravnomočne sodbe iz individualnega delovnega spora. Zavarovanec je bil po podatkih matične evidence v obravnavnem obdobju sicer za poln delovni čas 40 ur tedensko zavarovan iz naslova delovnega razmerja pri drugotožniku - C.. Vendar ima, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, po pravnomočni sodbi zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s prvotožnikom - B., vzpostavljeno stanje, kot če nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Torej pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s krajšim delovnim časom 24 ur tedensko z B., razliko 16 ur do polnih 40 ur tedensko pa je v delovnem razmerju pri C.. Prav slednja dejstva pa so edino odločilna za pritožbeno rešitev zadeve.
Z vzpostavitvijo delovnega razmerja pri prvotožniku za krajši delovni čas 24 ur tedensko, je bila namreč na podlagi 14. člena ZPIZ-2 vzpostavljena pravna podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju delovnega razmerja pri prvotožniku za krajši delovni čas 24 ur tedensko. Za preostanek do polnega zavarovalnega časa 40 ur tedensko, torej 16 ur tedensko, je zavarovanec v obvezno zavarovanje vključen na temelju delovnega razmerja pri drugotožniku. Lastnost zavarovanca je zato na podlagi 80. člena ZMEPIZ-1 potrebno za nazaj uskladiti s pravnomočno sodbo delovnega sodišča.
OZ člen 131, 131/1, 135. ZVOP-1 člen 8, 8/1. ZEKom-1 člen 142, 148, 151. ZKP člen 149b.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - nedovoljeno zbiranje osebnih podatkov - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - informacijska zasebnost
S tem, ko je tožena stranka hranila prometne podatke prednaročniške m. storitve, ni ravnala protipravno.
ZPIZ-2 člen 109, 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110, 110/2, 110/3, 110/6.
vdovska pokojnina - nezmožnost za delo
Vdovsko pokojnino bi tožnica lahko prejela le še v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji po določbi drugega odstavka 110. člena ZPIZ-1. Po tej določbi vdova, ki postane med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, ki jo pridobi po zavarovančevi smrti zaradi dolžnosti preživljanja otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, popolnoma nezmožna za delo, obdrži pravico do vdovske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3, 207, 207/1.. DZ člen 295, 295/2.
prekinitev postopka - odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo
Ob dejstvu, da je v obravnavanem primeru v teku postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo oziroma za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti, je podan dejanski stan določen v tretji točki prvega odstavka 206. člena ZPP. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zakonito postopek prekinilo.
Ker je bil tožniku v spornem času namesto sorazmernega dela starostne pokojnine, izplačan celoten znesek starostne pokojnine, je v tem primeru prišlo do preplačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034435
SZ-1 člen 25, 51. SPZ člen 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - odškodninska odgovornost upravnika - odškodninska odgovornost lastnika stavbe - padec snega s strehe - predvidljivost nastanka škode - dolžnostno ravnanje upravnika - zakonska dolžnost - redna vzdrževalna dela - soglasje etažnih lastnikov za poseg - vzročna zveza - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožencu glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera mogoče utemeljeno očitati opustitev dolžnih ravnanj za preprečitev nastanka škode, ki ni bila nepričakovana in neobvladljiva. Toženec je opustil zakonsko določene obveznosti v zvezi z rednim vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane večstanovanjske stavbe. Za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti na skupnih delih je upravnik dolžan skrbeti tekoče in za to niti ne potrebuje soglasja etažnih lastnikov. Med takšna dela, ki so v zimskem času nujna za zagotavljanje osnovne varnosti ljudi pri dostopanju do večstanovanjskih stavb in gibanju v njihovi bližini, nedvomno sodi skrb za čiščenje snega in ledu, ta nevarnost pa ne preti le s pohodnih površin, temveč tudi s strani samih stavb (to je z njihovih streh, napuščev, nadstreškov, okenskih polic). Upravnik je tisti, ki je dolžan poskrbeti za ustrezne ukrepe na skupnih delih stavbe, med drugim tudi za snegolove na strehi; če ti (kakor je bilo v konkretnem primeru) ne zadoščajo, pa tudi za dodatne varnostne in zaščitne ukrepe.
Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presodilo, da je bil nastanek škode za toženca objektivno predvidljiv (čas otoplitve in taljenja snega, strma streha stanovanjskega bloka, v bližini dnevno parkirani avtomobili stanovalcev), ni pravilna ocena, da tožnik ni z ničemer prispeval k nastanku škode. Ta ocena namreč temelji zgolj na ugotovitvah sodišča glede (slabih) možnosti stanovalcev za parkiranje v bližini škodnega dogodka (pomanjkanje označenih parkirnih mest, običajno parkiranje neposredno pod streho bloka), ne upošteva pa dejstva, da gre za splošno znano, v zimskem času pričakovano nevarnost (nahajanje v neposredni bližini območja, kjer se tali sneg, povečuje tveganje za nastanek škode), za oceno katere ni pomembno, kje običajno parkirajo stanovalci na nekem območju. Popolno ovrženje očitka tožniku, da je izbral neustrezno mesto za parkiranje, zato pri presoji tožnikovega soprispevka k nastanku škode (kljub ugotovljeni stiski s parkiranjem) po navedenem ni pravilno. Tožnik sicer res ni mogel z gotovostjo pričakovati, da bo sneg s strme strehe padel (ravno) na njegov avto, moral in mogel pa je računati s tem, da se s parkiranjem pod napuščem v času taljenja snega izpostavlja takšnemu tveganju.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dejansko stanje - trditvena podlaga - trdtiveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - nekonkretizirane navedbe - višina terjatve
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek že iz razlogov, ker tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu glede višine terjatve. Tožnik namreč ni predstavil ključa delitve stroškov in vrste stroškov po posameznih računih, saj se je zgolj skliceval na specifikacijo, ki naj bi bila razvidna iz računov.
sodni izvedenec - elaborat za vpis stavbe - evidentiranje sprememb - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pravica do pritožbe
Po določbi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 je posebna pritožba dovoljena zoper sklep, če bi elaborat ne bil v skladu s pravili stroke in ne bi bil sposoben za izvedbo sprememb v katastru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00033244
ZNP-1 člen 101. ZPP člen 158, 158/1.
odločanje o stikih z otrokom - varstvo koristi otroka - stiki otroka s starimi starši - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - umik predloga
O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloča sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). To je temeljna določba, na podlagi katere sodišče odloča o stroških postopka. Prosti preudarek pomeni, da sodišče upošteva okoliščine konkretnega primera in temeljni cilj, ki se zasleduje v teh postopkih, to pa je varstvo koristi otroka. Šele podredno se smiselno uporabi pravilo iz 158. člena ZPP, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi.
nespoštovanje sklepa o začasni odredbi - neupoštevanje začasne odredbe - kršitev začasne odredbe - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - denarna kazen - stiki očeta z otrokom - onemogočanje stikov - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom
Ugotovitve, oprte na poročilo CSD in izpovedbo njene strokovne delavke, dajejo dovolj zanesljivo podlago za sklep, da je mati stike, komaj so se vzpostavili in napredovali, onemogočila s pritiskanjem na otroka in z izražanjem negativnega odnosa do očeta.
Predlagateljica bi morala do drugačne odločitve sodišča ravnati po veljavni odredbi. To ne pomeni zgolj tega, da je otroka fizično pripeljala na CSD, pač pa bi morala vsaj vzdržati se svojega aktivnega ravnanja v smeri onemogočanja stikov.
ZNP-1 člen 98. DZ člen 7, 7/4, 138, 138/3, 141, 141/3, 141/4.
nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - otrokova korist - načelo varstva otrokove koristi - varovanje koristi otroka po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - izvedba dokazov - stiki otroka s staršem - pravica do sodnega varstva - izvrševanje stikov z otrokom - sporazum staršev - težko popravljiva škoda
Hitrost v postopku z začasno odredbo je namenjena varstvu upnikovega (v postopkih za varstvo koristi otroka pa seveda v prvi vrsti otrokovega) položaja in ni sama sebi namen. Z zavrnitvijo predloga se njun položaj v ničemer ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede druge, “zamudnejše“ dokaze, lahko razpiše narok, mora pridobiti mnenje CSD. Če tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov (to v pritožbi izrecno uveljavlja pritožnica), upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva, otrokovo korist, ki bi jo moralo varovati celo po uradni dolžnosti, pa zanemari.
Če ni sporazuma staršev o stikih (ali če sporazum ni v korist otroka), jih mora urediti sodišče, saj odsotnost rednih stikov otroku povzroča škodo, ki hitro lahko postane zelo težko popravljiva.
Zavzemanje tožnika za to, da bi bilo treba izmeriti dejansko razdaljo, ki jo je prevozil z enega naslova na drugega ob prihodu oziroma odhodu z dela s števcem na njegovem avtomobilu oziroma z izvedencem ustrezne stroke, ni utemeljeno. Skladno z ustaljeno sodno prakso se kilometrina prizna za najkrajšo razdaljo za prihod na delo, njena uporaba pa je zgolj merilo za povrnitev stroškov prevoza, kar pa ne pomeni, da bi delavec to najkrajšo pot tudi dejansko moral uporabiti (enako kot velja za merilo povrnitev stroškov prevoza z najcenejšim javnim prevozom, ko delodajalec prav tako ne more zahtevati od delavca, da dejansko uporablja najcenejši javni prevoz, vendar pa delavec nima pravice do povrnitve višjih dejanskih stroškov, ki mu nastanejo zaradi tega, ker uporablja drug, dražji prevoz).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja družine - pomanjkljivi podatki - neresnični podatki o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - zavrnitev predloga
Toženec je v predlogu oziroma izjavi (v izjavi tudi njegov sin) navedel pomanjkljive in neresnične podatke o materialnem položaju družine. Toženec je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zamolčal svoje dohodke iz oddajanja premoženja v najem, zamolčal je sinove dohodke ter kljub temu, da je imel odprta dva transakcijska računa, priložil izpiske zgolj enega.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dejansko stanje znatno odstopa od podatkov, navedenih v predlogu za taksno oprostitev oziroma izjavah toženca in njegovega sina. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba takšni izjavi odvzeti dokazno vrednost in posledično zavrniti predlog za taksno oprostitev. Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev je namreč na strani predlagatelja oprostitve, saj taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno predpisano obveznost plačila sodnih taks.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da ker tožnik ni bil poslovodna oseba, z njegovo pogodbo o zaposlitvi ni bilo dopustno vključiti plačila za nadurno delo v pogodbeno dogovorjeno plačo. Določba 157. člena ZDR-1 v povezavi s 74. členom ZDR-1 velja tudi za vodilne delavce.
neutemeljen pripor - povrnitev škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - pravica do povrnitve škode
Ker do povrnitve škode zaradi neutemeljenega pripora nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost (tretji odstavek 542. člena ZKP), je imela država možnost zatrjevati in dokazovati nedovoljeno ravnanje tožnice, ki bi bilo razlog za izgubo pravice do odškodnine. To ji v konkretnem primeru ni uspelo.
takse prosta pritožba - taksna oprostitev - zavrženje predloga za taksno oprostitev - predlog za podaljšanje roka - dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Gre za sklep, ki je vsaj posredno povezan s postopkom odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, zato je po presoji pritožbenega sodišča v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1 pritožba zoper tak sklep takse prosta.