trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca
Odločitev za pravno dopustno sankcioniranje kršitev, na katere sumi delodajalec, lahko predstavlja dejanje trpinčenja le, če se dokaže, da je bilo storjeno z namenom trpinčenja.
neutemeljen pripor - povrnitev škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - pravica do povrnitve škode
Ker do povrnitve škode zaradi neutemeljenega pripora nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost (tretji odstavek 542. člena ZKP), je imela država možnost zatrjevati in dokazovati nedovoljeno ravnanje tožnice, ki bi bilo razlog za izgubo pravice do odškodnine. To ji v konkretnem primeru ni uspelo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00035902
URS člen 23, 25, 146. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse - taksna oprostitev - pravica do izjave - financiranje izvajanja nalog iz pristojnosti države
Iz pravice do sodnega varstva ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno varstvo, iz pravice do pravnega sredstva pa ne, da bi morala država zagotoviti brezplačna vlaganja pritožb in drugih pravnih sredstev zoper odločitve sodišč.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja družine - pomanjkljivi podatki - neresnični podatki o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - zavrnitev predloga
Toženec je v predlogu oziroma izjavi (v izjavi tudi njegov sin) navedel pomanjkljive in neresnične podatke o materialnem položaju družine. Toženec je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zamolčal svoje dohodke iz oddajanja premoženja v najem, zamolčal je sinove dohodke ter kljub temu, da je imel odprta dva transakcijska računa, priložil izpiske zgolj enega.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dejansko stanje znatno odstopa od podatkov, navedenih v predlogu za taksno oprostitev oziroma izjavah toženca in njegovega sina. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba takšni izjavi odvzeti dokazno vrednost in posledično zavrniti predlog za taksno oprostitev. Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev je namreč na strani predlagatelja oprostitve, saj taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno predpisano obveznost plačila sodnih taks.
odpravnina - delovna doba - upoštevanje delovne dobe
Pravilno je sklicevanje sodišča prve stopnje na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, da se v primerih, ko delavcu delovno razmerje pri pravnem predniku delodajalca preneha na način, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine (npr. izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca, redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, redne odpovedi, ki jo poda delavec), obdobje dela pred tem prenehanjem ne more upoštevati pri določitvi višine odpravnine pri delodajalcu, ki delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker je tožniku delovno razmerje v letu 1997 prenehalo na podlagi sporazuma, na podlagi katerega ni bil upravičen do odpravnine, tudi ne more priti do prehoda te pravice na novo delovno razmerje v smislu upoštevanja delovne dobe pri pravnem predniku glede izračuna višine odpravnine.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4. ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3, 12b.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - prepozna dopolnitev predloga - zamuda prekluzivnega roka - zavrženje predloga
Rok iz drugega odstavka 108. člena ZPP je sodni in hkrati procesni rok, ker je določen za opravo procesnega dejanja stranke. Vendar pa so tudi sodni roki prekluzivni, čeprav so podaljšljivi. Prekluziven je tisti rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Iz tega torej sledi, da dejstvo, ali je sodišče do prepoznega procesnega dejanja (v tem primeru do prejema prepozno vložene dopolnitve vloge) že odločilo o posledici zamude roka, ne more biti pomembno.
Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu presodilo, da so stroški utesnitev potrebni za izvršbo. V predmetni zadevi teče izvršba na nepremičnine dolžnice, dolžnica pa je na račun dolga plačala zneska, za katera je upnik s predmetnima vlogama delno utesnil predlog za izvršbo.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - opredelitev do relevantnih navedb stranke - pobotni ugovor - nekonkretizirane trditve - nadomeščanje trditev z dokazi - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prepoved reformatio in peius
Sodišče se ni dolžno opredeliti do vseh trditev in dokazov stranke. Skladno s pravno teorijo in sodno prakso se mora opredeliti le do tistih trditev in dokazov, ki so za odločitev v konkretnem primeru pravno odločilne.
Dokazi so namenjeni temu, da se preizkusi resničnost trditev pravdnih strank, ne pa nadomeščanju manjkajočih trditev. Sodišče tako ni dolžno in niti upravičeno iz listin, ki so priložene kot dokaz, samo iskati in izbirati pravno odločilna dejstva. V tem primeru ne gre niti za izjemo, ki bi opravičevala sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage. Zato sodišče pravno odločilnih dejstev o pobotu ne sme pridobiti z vpogledom v dokaze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00034574
OZ člen 82, 83, 84, 85. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 15, 15/1, 15/5. ZOdv člen 2, 2/1, 17, 17/2.
odvetniški stroški - plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - obseg izvršitve dela - tipska pogodba - pogodba potrošniškega prava - zmotna uporaba materialnega prava
Za razlago pogodbe o plačilu odvetniških stroškov je potrebno izhajati iz splošnih določb Obligacijskega zakonika o razlagi pogodbe (82. do 85. člen OZ) in 15. člena OT, pri čemer pogodba o plačilu odvetniških stroškov spada med potrošniške pogodbe in jo je kot tako potrebno materialnopravno obravnavati tudi po določbah Zakona o varstvu potrošnikov.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00056060
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/5. URS člen 39, 49, 74.
pravica do popravka - pravica do popravka objavljenega obvestila - medijska svoboda - svoboda izražanja - intervju - kolizija ustavnih pravic - svobodna gospodarska pobuda - kritika ad rem - kritika ad personam - presoja žaljivosti
Pritožbeno sodišče dodaja, da bi bilo za utemeljitev žaljivosti pri izražanju nestrinjanja z izrečenim v intervjuju treba, da bi tožnica v popravku s kritiko »napadla« osebo sodnika (ad personam), a ga ne, saj se popravek nanaša na vsebino izrečenega (ad rem). Tožnica je v popravku ob tem pojasnila, zakaj kritizira določene izjave sodečega sodnika. Ker je kot sodeči sodnik v nepravnomočni zadevi komentiral nepravnomočno zaključen kazenski postopek, tožnici ni mogoče odreči, da v popravku pove svojo plat zadeve, in to širše, ter da hkrati pojasni, kako je v kazenskem postopku (so)delovala sama in po svojem pooblaščencu, ki tam izraža njeno voljo.
Sodna praksa se je že izrekla, da gre pri objavi popravka za obrambno funkcijo ustavne pravice, ki vsakomur zagotavlja možnost, da po načelu auditor et altera pars zagovarja svojo resnico. Intervju pri tem ni izvzet.
Pritožbeno izpostavljene okoliščine, da obdolženi D. storitev kaznivih dejanj močno obžaluje, da se iskreno kesa, se želi na vse mogoče načine oddolžiti za svoja dejanja in da ga je celotna izkušnja popolnoma spremenila ter pri njem povzročila izrazit preobrat v odnosu do življenja, predstavljajo zgolj zatrjevanja obrambe, ki pa ob upoštevanju vseh objektivnih in subjektivnih okoliščin ponovitvene nevarnosti ne nudijo zadostne podlage za sklepanje, da ponovitvena nevarnost ni izkazana, četudi zagovorniki zatrjujejo, da si glede na sedanji odnos obdolženega A. D. do preteklih dejanj ni mogoče zamisliti, da bi se ponovno podal na to pot. Na potrebo po drugačni presoji pa ne prepriča niti pritožbeno izpostavljanje družinskih razmer, ko zagovorniki navajajo, da obdolženi A. D. skupaj z ženo skrbi za mladoletno hči, ki ima posebne potrebe, da je sedaj breme celotne skrbi padlo na mamico, ter da je zaposlen in ima redne dohodke, s katerimi skrbi za družino. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, so vse te okoliščine obstajale že v času, ko naj bi skupaj s soobdolžencem izvršila kazniva dejanja, pa ga to ni odvrnilo od storitve kaznivih dejanj, tako da ni realno pričakovati, da bi mu to sedaj predstavljalo oviro.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno zaslišati zgoraj omenjenih strank in prič, saj je tožnica z njimi izkazovala le nekakšne pravno nerelevantne okoliščine (prešibke indice – kako se je ustanavljala družba v B., zakaj in vse do kdaj), ki tudi po presoji pritožbenega sodišča ne bi mogli privesti do drugačnih zaključkov o zgoraj izpostavljenih pravno relevantnih dejstvih o neustanovitvi družbe in o zavedanju tožnice, zato ni podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ni šlo za arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Na podlagi poslov, ki jih je vse sklepala ena fizična oseba (razen sporne asignacije, v kateri je sodelovala še neobstoječa družba iz B.) kot zakoniti zastopnik vseh udeleženih pravnih oseb, in na podlagi nakazil, ki so bila izvedena za znesek 80.000,00 EUR vsa dne 12.10.2015 in za znesek 100.000,00 EUR vsa dne 13.10.2015 (tej dinamiki je sledilo tudi sklepanje pravnih poslov) ter na način, da so se zneski krožno prenakazali od tožnice preko toženke, RPN in RPVD nazaj do tožnice, je zaključek sodišča prve stopnje o fiktivnosti vseh poslov in nakazil oziroma zaključek, da je bilo nakazilo toženki dano le navidezno in da zato ne obstoji toženkina obveznost vrnitve danega zneska tožnici, pravilen.
gradbena pogodba - naročniki - glavni izvajalec - podizvajalec - dogovorjen način plačila - učinki sodne poravnave - pogodba o pristopu k dolgu - investitor
Pogodba o pristopu dolgu ustvarja somostojno zavezo pristopnika dolgu, ne odveže pa dejanskega dolžnika plačila. S sodno poravnavo sta tožeča stranka kot upnik in tožena stranka kot njen dolžnik sicer smeli dogovoriti, da bo tožeča stranka primarno izterjala plačilo sedaj vtoževane terjatve od pristopnika k dolgu, nista pa se dogovorili, da tožena stranka ni dolžna plačati te terjatve. Ker tega nista dogovorili, je tožena stranka smela vložiti tožbo zoper toženo stranko še pred zaključkom pravde zoper pristopnika k dolgu in ni bila dožna čakati na poplačilo od pristopnika k dolgu. Iz sodne poravnave izhaja, da se tožeča stranka primarno zavezuje izterjati dolg od pristopnika k dolgu, ne pa, da tega dolga ne sme izterjati od tožene stranke.
IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00033886
ZIZ-UPB4 člen 17, 20a., 21, 40, 55, 55/2. OZ-UPB1 člen 70, 70/1, 73, 73/4. ZN člen 4, 43, 45, 45/1,. ZGD-1 člen 32,. ZSReg člen 8, 8/1. SPZ člen 175.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - zakoniti zastopnik družbe - pooblastilo za zastopanje družbe - vpis spremembe zastopnika v register
V času sklepanja pogodbe v obliki notarskega zapisa je že prenehalo notranje razmerje med dolžnikom kot pravno osebo (družbo) in njenim zastopnikom, zato slednji od takrat dalje več ni imel upravičenja za izražanje poslovne volje dolžnika. Izjava volje, ki jo je podal ob sklepanju notarskega zapisa SV 450/2016 dne 23. 9. 2016 v imenu dolžnika, tako za slednjega v smislu 70. člena OZ ne more biti neposredno pravno zavezujoča. Ni torej mogoče šteti, da je dolžnik ta notarski zapis neposredno odobril in podpisal, zato ta ne predstavlja izvršilnega naslova (prvi odstavek 45. člena v zvezi s 43. členom ZN), na podlagi katerega bi bilo utemeljeno zoper njega voditi izvršbo, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 22. 10. 2019.
Odločilna dejstva so vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo oziroma dejstva, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona. V obravnavani zadevi je bil predmet obtožbe določen z opisom dejanja, po katerem se je vsebina zatrjevane krive izpovedbe nanašala na prisotnost obdolžencev in drugih v času podpisovanja oporoke, medtem ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta obdolženca v pravdnem postopku dejansko različno izpovedovala le glede prisotnosti v času sestavljanja oporoke, kar pa za njeno veljavnost po 64. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ni bistveno. Pritožbeno sodišče se v splošnem strinja s pritožnico, da pri odločanju o utemeljenosti dokaznih predlogov, vsebina predlaganih dokazov ne sme biti napovedovana, sme pa biti ocenjen pomen dokaza z vidika odločilnih dejstev ter z vidika dejstev, ki so bila do dokaznih predlogov že ugotovljena.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 119, 119/3. SZ-1 člen 26, 41, 41/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - rezervni sklad - vplačila v rezervni sklad - sprememba višine - načrt vzdrževanja - kršitve določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave
Določbe o zvišanju prispevka v rezervni sklad je treba razlagati ozko, ker je potrebno upoštevati, da vplačila v rezervni sklad postanejo skupno premoženje vseh etažnih lastnikov zgradbe, da se ta sredstva lahko zbirajo in ne porabijo tudi dalj časa in da jih vplačnik ne more zahtevati nazaj, niti ne ob morebitni odtujitvi svoje etažne lastnine, kar vse so razlogi, da mora biti namen teh sredstev, zlasti še če se vplačujejo v višjem znesku, predviden in ocenjen, kar pa se stori z načrtom vzdrževanja iz 26. člena SZ-1.
Ker se povišanje vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad lahko določi le v veljavno sprejetem načrtu vzdrževanja, ki vsebuje vse predpisane sestavine, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da le sklep etažnih lastnikov o povišanju vplačil v rezervni sklad ne zadostuje za veljavno povišanje vplačil v rezervni sklad.
ugovor krajevne pristojnosti - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - odškodninski zahtevek
Splošno krajevno pristojno za sojenje v tej pravdni zadevi je sodišče na katerega območju ima tožena stranka prebivališče, to pa je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu (47. člen ZPP). Prav tako je podana tudi posebna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu saj je bilo tam glede na tožbene navedbe storjeno škodno dejanje.
ugovor po izteku roka - dovoljenost ugovora po izteku roka - vsebinska presoja - stroški odgovora na ugovor
Pri ugovoru po izteku roka je treba opraviti vsebinsko presojo ugovora tudi za zavrženje ugovora. Tu ne gre zgolj za štetje roka, temveč za razpravo o tem, ali bi dolžnik moral zatrjevana dejstva ugovarjati prej. Upnik je zato upravičen do stroškov odgovora na ugovor, v katerem poda svoja stališča glede navedenega.
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
V skladu s sedmim odstavkom v zvezi s četrtim odstavkom 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je določeno, da če sodišče pravnemu sredstvu zoper sklep o ugovoru ne ugodi, prične teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu. Zaradi vložene pritožbe je bila obveznost plačila sodne takse tako odložena in bo 8-dnevni rok za plačilo sodne takse pričel teči šele z dnem, ko se bo dolžnica seznanila z odločitvijo o pritožbi, ki jo je vložila zoper sklep o ugovoru.