CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00034574
OZ člen 82, 83, 84, 85. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 15, 15/1, 15/5. ZOdv člen 2, 2/1, 17, 17/2.
odvetniški stroški - plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - obseg izvršitve dela - tipska pogodba - pogodba potrošniškega prava - zmotna uporaba materialnega prava
Za razlago pogodbe o plačilu odvetniških stroškov je potrebno izhajati iz splošnih določb Obligacijskega zakonika o razlagi pogodbe (82. do 85. člen OZ) in 15. člena OT, pri čemer pogodba o plačilu odvetniških stroškov spada med potrošniške pogodbe in jo je kot tako potrebno materialnopravno obravnavati tudi po določbah Zakona o varstvu potrošnikov.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - opredelitev do relevantnih navedb stranke - pobotni ugovor - nekonkretizirane trditve - nadomeščanje trditev z dokazi - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prepoved reformatio in peius
Sodišče se ni dolžno opredeliti do vseh trditev in dokazov stranke. Skladno s pravno teorijo in sodno prakso se mora opredeliti le do tistih trditev in dokazov, ki so za odločitev v konkretnem primeru pravno odločilne.
Dokazi so namenjeni temu, da se preizkusi resničnost trditev pravdnih strank, ne pa nadomeščanju manjkajočih trditev. Sodišče tako ni dolžno in niti upravičeno iz listin, ki so priložene kot dokaz, samo iskati in izbirati pravno odločilna dejstva. V tem primeru ne gre niti za izjemo, ki bi opravičevala sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage. Zato sodišče pravno odločilnih dejstev o pobotu ne sme pridobiti z vpogledom v dokaze.
Pravnomočna odločba o taksni oprostitvi ob dejstvu, da dolžnica ne zatrjuje spremenjenih razmer, predstavlja oviro za ponovno odločanje o taksni oprostitvi (drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).
vrnitev sodne takse - pravica do vrnitve sodne takse - vrnitev dela plačane sodne takse - ustavitev postopka - umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo- ustavitev postopka - sklenitev sodne poravnave - razpis naroka za glavno obravnavo
Zmotno je stališče, da je pravica do vrnitve dela takse določena le za primer, ko se postopek konča z umikom predloga pred razpisom naroka.
Sodna taksa za delitveni postopek se s količnika 3,2 zniža na količnik 1 ne le v primeru, ko je prišlo do umika predloga pred razpisom naroka, ampak tudi v primeru, ko je bil postopek končan s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe.
ZST-1 predvideva znižanje sodne takse tako za primer ustavitve postopka pred razpisom naroka kot tudi za primer sklenitve sodne poravnave.
IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00033886
ZIZ-UPB4 člen 17, 20a., 21, 40, 55, 55/2. OZ-UPB1 člen 70, 70/1, 73, 73/4. ZN člen 4, 43, 45, 45/1,. ZGD-1 člen 32,. ZSReg člen 8, 8/1. SPZ člen 175.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - zakoniti zastopnik družbe - pooblastilo za zastopanje družbe - vpis spremembe zastopnika v register
V času sklepanja pogodbe v obliki notarskega zapisa je že prenehalo notranje razmerje med dolžnikom kot pravno osebo (družbo) in njenim zastopnikom, zato slednji od takrat dalje več ni imel upravičenja za izražanje poslovne volje dolžnika. Izjava volje, ki jo je podal ob sklepanju notarskega zapisa SV 450/2016 dne 23. 9. 2016 v imenu dolžnika, tako za slednjega v smislu 70. člena OZ ne more biti neposredno pravno zavezujoča. Ni torej mogoče šteti, da je dolžnik ta notarski zapis neposredno odobril in podpisal, zato ta ne predstavlja izvršilnega naslova (prvi odstavek 45. člena v zvezi s 43. členom ZN), na podlagi katerega bi bilo utemeljeno zoper njega voditi izvršbo, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 22. 10. 2019.
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
V skladu s sedmim odstavkom v zvezi s četrtim odstavkom 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je določeno, da če sodišče pravnemu sredstvu zoper sklep o ugovoru ne ugodi, prične teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu. Zaradi vložene pritožbe je bila obveznost plačila sodne takse tako odložena in bo 8-dnevni rok za plačilo sodne takse pričel teči šele z dnem, ko se bo dolžnica seznanila z odločitvijo o pritožbi, ki jo je vložila zoper sklep o ugovoru.
ugovor po izteku roka - dovoljenost ugovora po izteku roka - vsebinska presoja - stroški odgovora na ugovor
Pri ugovoru po izteku roka je treba opraviti vsebinsko presojo ugovora tudi za zavrženje ugovora. Tu ne gre zgolj za štetje roka, temveč za razpravo o tem, ali bi dolžnik moral zatrjevana dejstva ugovarjati prej. Upnik je zato upravičen do stroškov odgovora na ugovor, v katerem poda svoja stališča glede navedenega.
ugovor krajevne pristojnosti - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - odškodninski zahtevek
Splošno krajevno pristojno za sojenje v tej pravdni zadevi je sodišče na katerega območju ima tožena stranka prebivališče, to pa je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu (47. člen ZPP). Prav tako je podana tudi posebna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu saj je bilo tam glede na tožbene navedbe storjeno škodno dejanje.
Odlok predstavlja v obravnavani zadevi materialno pravo. Uporaba materialnega prava pa je v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Sodišče prve stopnje pa je, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, pri presoji zadeve uporabilo veljaven Odlok. Bistvene v izvedenskem mnenju so strokovno tehnične ugotovitve izvedenca ob ogledu na terenu, zapisane v izvedeniškem mnenju in pojasnjene v dopolnitvi tega, ki jim je sodišče prve stopnje tudi v celoti sledilo kot strokovnim, pravilnim in prepričljivim.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da z začasno odredbo ni dopustno meriti na zadržanje učinkov sodne odločbe. Edini postopek, s katerim je dopustno poseči v sodno odločbo, je postopek s pravnimi sredstvi, rednimi ali izrednimi. Učinkov sodnih odločb pa ni mogoče "regulirati" z začasno odredbo. Praviloma pritožba zadrži izvršitev sklepa, razen ko zakon določa drugače. Drugačna odločitev bi bila že zato nepravilna in nezakonita.
gradbena pogodba - naročniki - glavni izvajalec - podizvajalec - dogovorjen način plačila - učinki sodne poravnave - pogodba o pristopu k dolgu - investitor
Pogodba o pristopu dolgu ustvarja somostojno zavezo pristopnika dolgu, ne odveže pa dejanskega dolžnika plačila. S sodno poravnavo sta tožeča stranka kot upnik in tožena stranka kot njen dolžnik sicer smeli dogovoriti, da bo tožeča stranka primarno izterjala plačilo sedaj vtoževane terjatve od pristopnika k dolgu, nista pa se dogovorili, da tožena stranka ni dolžna plačati te terjatve. Ker tega nista dogovorili, je tožena stranka smela vložiti tožbo zoper toženo stranko še pred zaključkom pravde zoper pristopnika k dolgu in ni bila dožna čakati na poplačilo od pristopnika k dolgu. Iz sodne poravnave izhaja, da se tožeča stranka primarno zavezuje izterjati dolg od pristopnika k dolgu, ne pa, da tega dolga ne sme izterjati od tožene stranke.
Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu presodilo, da so stroški utesnitev potrebni za izvršbo. V predmetni zadevi teče izvršba na nepremičnine dolžnice, dolžnica pa je na račun dolga plačala zneska, za katera je upnik s predmetnima vlogama delno utesnil predlog za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032720
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 64. ZNP-1 člen 36, 36/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilno pridržanje na zdravljenju - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - paranoidna shizofrenija - dokazna ocena - izvedensko mnenje - čas zdravljenja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vzročno zvezo med duševno motnjo pridržane osebe in njeno realno možnostjo ogrožati svoje zdravstveno stanje. Pritožnica ni sposobna kritičnosti do svojega stanja in se potrebe po zdravljenju ne zaveda. Tudi čas zdravljenja pod posebnim varstvom je pravilno določen.
ZVEtL-1 člen 3, 43, 44, 44/3, 44/4, 47, 50, 50/2. ZGJS člen 68, 72, 76. ZPP člen 285, 337. ZNP člen 37.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obstoj lastninske pravice - prenehanje lastninske pravice - dobrovernost pridobitelja - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje po ZGJS - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - ustanovitev služnosti v javno korist - odlok o kategorizaciji cest - sporna dejstva - obrazložitev odločbe - materialno procesno vodstvo - grajeno javno dobro - pritožbene novote v pritožbenem postopku - dovoljene novote
ZVEtL-1 v tretjem odstavku 44. člena izrecno določa, da se v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ugotavlja tudi, ali je lastninska pravica lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču (oziroma njegovem delu) prenehala, če je druga oseba lastninsko pravico na njem pridobila na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravno poslovnega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa. Četrti odstavek istega člena pa predvideva, da v tovrstnih postopkih sodišče ne posega v pravice oseb, ki so na takih zemljiščih pridobile pravice na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravno-poslovnega pridobitelja pravice, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa, razen če so izpolnjeni pogoji za ustanovitev odkupne pravice na podlagi zakona ali v primeru, če med udeležencu ni spora o neobstoju ali omejitvi njihove pravice. Iz omenjenih določb torej izhaja, da pripadajočega zemljišča ne morejo predstavljati nepremičnine, na podlagi katerih je lastninsko pravico na podlagi samega zakona pridobila tretja oseba. V ta okvir pa sodi tudi pridobitev lastninske pravice na podlagi zakonov, ki so urejali lastninjenje premoženja, ki je bilo v družbeni lastnini. Eden od takšnih zakonov je ZGJS.
Sodišče trditev druge nasprotne udeleženke ni vsebinsko presojalo niti ni navedlo, da to ne bi bilo potrebno, ker naj bi bile očitno (pravno) nerelevantne (s čimer pa se tudi sicer ne bi bilo moč strinjati), ali iz kakršnegakoli drugega razloga neupoštevne. V kolikor je menilo (pa kaj takega iz obrazložitve izpodbijanega ni razvidno), da so pritožničine trditve nezadostne oziroma premalo konkretne, pa bi moralo opraviti potrebno materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Nič od navedenega iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno. To pomeni, da so glede trditev (ugovorov) druge nasprotne udeleženke, ki jih nikakor ni moč opredeliti kot brezpredmetne, potrebni razlogi (v celoti) izostali.
Predpogoj za pritožbeno presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje je obstoj jasnih (neprotislovnih) ugotovitev glede bistvenih (spornih) dejstev. V konkretnem primeru je presoja sklicevanja MOL na pridobitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah v skladu s 76. členom ZGJS (oziroma na drugi strani trditev, s katerimi je predlagatelj temu ugovarjal), od (ne)utemeljenosti katerega je odvisno, ali v konkretnem primeru lahko govorimo o pripadajočem zemljišču (ali ne), v celoti izostala. Nadalje je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti predloga MOL po ustanovitvi služnosti v javno korist zmotno izhajalo iz okoliščine, da njen obstoj med udeleženci ni bil sporen.
popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - nepravilna izdaja popravnega sklepa - pogoji za izdajo popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa - pritožba zoper sodbo - postopek s pritožbo
Skladno s prvim odstavkom 328. člena ZPP se lahko s popravnim sklepom popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom, ne pa absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Upoštevaje navedeno je tožeča stranka v pritožbi zoper popravni sklep pravilno navajala, da nasprotja med izrekom in obrazložitvijo ter nasprotja znotraj samega izreka ni mogoče sanirati s popravnim sklepom.
ZDR-1 člen 13, 127, 129.. OZ člen 82.. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 66.
dodatek za delovno dobo
Zakon o delovnih razmerjih v 127. členu določa, da delavcu pripada osnovna plača, delovna uspešnost in dodatki, pri čemer 129. člen ZDR-1 ureja dodatek za delovno dobo in določa, da se višina dodatka za delovno dobo določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije določa dodatek za delovno dobo v 66. členu, in določa, da delavcu pripada za vsako izpolnjeno leto delovne dobe v elektrogospodarstvu dodatek v višini 0,5 % od osnovne plače. Delavci, ki so zaposleni pri delodajalcu od uveljavitve te kolektivne pogodbe, pa ohranijo dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe, dokler so zaposleni pri tem delodajalcu. Glede na ureditev v ZDR-1 je strankam kolektivne pogodbe prepuščeno, da samostojno uredijo višino dodatka za delovno dobo, torej dolžino in način upoštevanja delovne dobe kot tudi odmerni odstotek. Z uveljavitvijo Aneksa št. 3 k PKP z dne 28. 12. 2017 je bil bil črtan predhodni 108. člen PKP, torej je tudi po oceni pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno prenehala obračunavati dodatek za tiste delavke, ki so izpolnile več kot 25 let delovne dobe v višini 0,25 % za vsako leto delovne dobe.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - določitev deležev na skupnem premoženju - solastnina - delitev nepremičnin - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - obseg zavarovanja
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je predlagano začasno odredbo delno zavrnilo, zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnica je ob upoštevanju neizpodbijanih dejanskih ugotovitev z verjetnostjo izkazala, da so sporne nepremičnine skupno premoženje nje in prvega toženca in da tožnici na tem premoženju pripada polovičen delež. V takem položaju pa zavarovanja tožničine terjatve do prvega in drugega toženca ni mogoče omejiti na polovico nepremičnin. Kot pravilno opozarja tožnica, s tem, ko zahteva, da sodišče na skupnem premoženju določi deleže, še ne zahteva delitve in zato pravica tožnice in prvega toženca, tudi po določitvi deležev, ne bo razdeljena tako kot to velja pri solastnini. Z določitvijo deležev bo odločeno le o tem, v kakšnem razmerju si glede na svoje prispevke bivša zakonca to premoženje razdelita. Solastnina bo (lahko) nastala šele z delitvijo. Vse do delitve pa bosta zato tožnica in prvi toženec še naprej le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška upravičenja, zavarovanje pa je mogoče le na celoti.
kolektivni delovni spor - odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade za odvetnikovo zastopanje nasprotnega udeleženca resda neutemeljeno izhajalo iz najvišje postavke v višini 1500 točk, ki je predvidena za najbolj zahtevne kolektivne delovne spore, vendar pa tudi pritožba neutemeljeno prikazuje, kot da je šlo v predmetni zadevi za kolektivni spor zelo majhne zahtevnosti.
To, da se je spor končal s sorazmerno enostavno meritorno rešitvijo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, ne pomeni, da je bil spor v osnovi zastavljen kot nezahteven in da ni terjal zahtevnega odgovora na predlog z relevantnimi procesnimi in materialnopravnimi ugovori ter nato še nadaljnjih vlog nasprotnega udeleženca in njegove aktivne udeležbe na pripravljalnem naroku in na prvem naroku za glavno obravnavo.