vrtec - plačilo staršev za program v vrtcu - določanje plačila staršev - dejanski socialni položaj družine
V skladu s 3. odstavkom 32. člena ZVrt lahko občina v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo, poleg dohodka in premoženja iz 1. odstavka tega člena upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine. Ta določba ni namenjena zgolj (in tudi ne prvenstveno) dokazovanju slabšega socialnega položaja družine, kot izhaja iz uradnih evidenc.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - dokazno breme
Tako kot v pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, tožnik tudi v pritožbi v upravnem sporu ne navede, pri katerem konkretnem izračunu je prišlo do napake oziroma ne konkretizira izračunske napake niti ne izkaže metodologije izračuna, ki je po njegovem mnenju pravilna, ampak pavšalno navaja, da se je držal komentarja ZLV in da bi morali biti trije mandati, ki jih je dobila stranka E., razdeljeni tako, da bi bil po en mandat podeljen v vsaki od treh volilnih enot, ne pa da sta dva mandata podeljena v 3. volilni enoti (in en mandat pa v 2. volilni enoti). Iz izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu ne izhaja, da bi tožena stranka mandate ugotovila in izračunala po nestandardizirani metodi in tožnik tega tudi ne zatrjuje, ampak pravi, da je izračun napačen, t.i. ročnega izračuna pa tudi sam ni predložil kot dokaza.
Tožnik v postopku ni ravnal v skladu s specifičnimi pravili dokazovanja oziroma ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu, da bi vzpostavil zadosten in tudi pravočasen dvom v pravilnost izračuna mandatov.
ZLS člen 67, 67/1, 67/2, 68. ZSZ člen 62, 62/1, 62/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 15, 15/3.
V tej zadevi je na prvi stopnji z izpodbijano odločbo odločil župan, čeprav po določbah ZLS in ZSZ ni bil stvarno pristojen za odločanje, kar pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojni organ.
gostinstvo - odpiralni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas
Ker je predmetno področje stvar urejanja samoupravnih lokalnih skupnosti, v skladu z podzakonskim aktom ministra, ima tožena stranka glede iskanja ustreznega ravnotežja med nasprotujočimi interesi podjetnika in stanovalcev v bivalnem naselju določeno polje proste presoje, v katero sodišče poseže samo, če bi bila odločitev očitno nerazumna oziroma neuravnotežena. Taka pa izpodbijana odločitev ni.
ureditev premoženjskopravnih razmerij med občinami - izločitev dela občine - ugotovitev premoženja občine
Izpodbijani upravni akt je ugotovitveni enostranski akt, s katerim občina, ki ni uspela skleniti sporazuma, ugotovi obseg svojega premoženja. Narava takšnega akta nalaga, da se na sporni trenutek 31. 12. 2006 ugotovi obseg premoženja, zaradi ureditve prihodnjih razmerij do nasprotne stranke in tretjih. Tožena stranka pa je v nekaterih točkah presegla ureditev. Za ureditev razmerij, nastalih po navedenem datumu, obstajajo drugi mehanizmi. Zato je sodišče s sodbo poseglo tudi v te odločitve, ker enostranska ureditev pričakovanega premoženja ne more biti predmet ugotovitvenega sklepa po 51. členu ZLS.
ureditev premoženjskopravnih razmerij med občinami - izločitev dela občine - ugotovitev premoženja občine
Izpodbijani upravni akt je ugotovitveni enostranski akt, s katerim občina, ki ni uspela skleniti sporazuma, ugotovi obseg svojega premoženja. Narava takšnega akta nalaga, da se na sporni trenutek 31. 12. 2006 ugotovi obseg premoženja, zaradi ureditve prihodnjih razmerij do nasprotne stranke in tretjih. Tožena stranka pa je v nekaterih točkah presegla ureditev. Za ureditev razmerij, nastalih po navedenem datumu, obstajajo drugi mehanizmi. Zato je sodišče s sodbo poseglo tudi v te odločitve, ker enostranska ureditev pričakovanega premoženja ne more biti predmet ugotovitvenega sklepa po 51. členu ZLS.
ZUS-1, člen 36, 36/1, 36/1-4. ZLV člen 24, 32. ZLS člen 37a.
lokalne volitve - predčasne volitve - prenehanje mandata članu občinskega sveta - prenehanje mandata zaradi odstopa - dan prenehanja mandata
Iz tožbenega zahtevka je razvidno, da tožniki želijo, da se ugotovi, da je tožena stranka s svojim ravnanjem posegla v njihove ustavne pravice in da naj se toženi stranki zato prepove takšno nadaljevanje ravnanja, iz obrazložitve tožbe pa izhaja, da se to dejanje tožene stranke nanaša na razpis nadomestnih volitev z dne 28. 1. 2011, zoper katerega po ZLV ni zagotovljeno (redno) sodno varstvo, zato je sodišče štelo, da imajo tožniki zagotovljeno sodno varstvo v tem upravnem sporu.
Odstop 7 članov Občinskega sveta (od 14) po matematičnem izračunu sicer res ne predstavlja večine v smislu četrtega odstavka 24. člena ZLV, vendar pa je obstoječi Občinski svet s preostalim številom članov (7) v pravnem položaju, ko ni sklepčen in zato ne more pravno veljavno sprejemati svojih odločitev v smislu prvega odstavka 35. člena ZLS. Zato tudi ne bi bil sposoben veljavno potrditi mandatov na nadomestnih volitvah izvoljenih članov. To pomeni, da je delovanje Občinskega sveta, onemogočeno. Ker tako ZLV, kot tudi ZLS, niti ne Statut Občine A., ne urejajo situacije, kot je v konkretnem primeru nastala, bi po mnenju sodišča, tožena stranka, zaradi nesposobnosti delovanja Občinskega sveta, morala razpisati predčasne in ne nadomestne volitve.
V obravnavani zadevi Občinski svet ni sprejel (predhodnega) ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandatov njegovim članom. V skladu z določilom 2. odstavka 37. a člena ZLS članu Občinskega sveta ne preneha mandat s samim odstopom, temveč mu mandat preneha šele po tem, ko Občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Ker tožena stranka v postopku pred izdajo izpodbijanega akta ni ravnala v skladu z določilom 2. odstavka 37. a člena ZLS, to pomeni, da ni ravnala po pravilih postopka.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - podelitev mandatov - odločanje o pritožbi zoper akt občinske volilne komisije - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Pritožbeni organ mora z navedbo svojih razlogov odgovoriti, katere pritožbene navedbe so utemeljene in katere ne. Tožena stranka pa je v obrazložitvi svoje odločbe na konkretne navedbe pritožnika odgovorila samo s pavšalnimi navedbami, da so bili rezultati volitev pravilno vnešeni v centralni računalniški program za izračun in razdelitev mandatov in da je računalniški program pravilno deloval. S to opustitvijo je kršila pravila postopka po 3. točki 1. odstavka 237. člena ZUP.
referendum - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odredba kot posamičen akt izdan v obliki predpisa - pravni interes - zbiranje podpisov - nepredvidljive okoliščine
Odredba o določitvi obrazcev podpore volivca in roka za zbiranje podpisov je akt, ki ga upravičenec lahko izpodbija oziroma zahteva njegovo presojo zakonitosti v upravnem sporu.
Tudi pri tožbi zoper akt, ki je izdan v obliki predpisa, mora tožnik izkazati, da izpodbijani akt posega v njegovo pravico in da varuje svoje pravice in ne morebiti pravic drugih. Ključno vprašanje tako je, ali je tožnik v zadostni meri vzpostavil domnevo, da so določene nepredvidljive okoliščine onemogočile zbiranje podpisov, da bi sodišče razpisalo obravnavo zaradi razjasnitve dejanskih okoliščin o tem, ali bi tožena stranka morala specifičnim okoliščinam primerno prilagoditi pogoje zbiranja podpisov.
Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja kmetijska dejavnost člen 11, 12, 13.
gostinstvo - obratovalni čas - obratovalni čas gostinskega obrata - potrditev obratovalnega časa - izpolnjevanje pogojev
Tožnica je kot gostinec vložila prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata pri prvostopenjskemu organu. Zato vprašanje, ali je tožnica lahko stranka v postopku določitve obratovalnega časa gostinskih obratov, ne more biti odvisno od vprašanja, ali ima tožnica pravico do razpolaganja s predmetnim prostorom ali ne. Prvostopenjski organ tožnici ne bi smel odreči položaja stranke v predmetnem postopku. Ker je tožnica prijavila obratovalni čas gostinskega obrata, bi upravni organ moral postopati v skladu z 13. členom Pravilnika, ki določa, v katerih primerih upravni organ razpored obratovalnega časa potrdi, v primeru, da kateri izmed pogojev, navedenih v tem členu ni izpolnjen, pa z odločbo deloma ali v celoti zavrne prijavljeni obratovalni čas.
ZUS-1 člen 5, 28, 28/2, 28/3, 32, 32/5, 36, 36/1, 36/1-3. ZLS člen 46.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - molk organa - referendum - podaljšanje roka za zbiranje podpisov - začasna odredba - zavrženje tožbe - zavrženje začasne odredbe
Zahtevo za ponovitev razpisa zbiranja podpisov je podal A.A. in ne tožnik. Izpodbijani akt tožene stranke je bil posledično izdan in poslan A.A. ter B.B., slednjemu kot pobudniku referenduma po 2. in 3. odstavku 47. člena ZLS. Tožnik v upravnem sporu ni izkazal, da bi podal določeno zahtevo na toženo stranko, naj podaljša obdobje zbiranja podpisov, zato v okoliščinah danega primera ne more biti stranka tega postopka. Ob takšnem zaključku je sodišče tožbo zavrglo.
Ker niso izpolnjene procesne predpostavke za sprejem tožbe v vsebinsko obravnavo, zahteva za izdajo začasne odredbe pa je vezana samo na tožbo zoper izpodbijani akt, je moralo sodišče zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe v zvezi s predmetno tožbo.
lokalne volitve - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Občinski svet odloči o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije ob potrditvi mandatov članov Občinskega sveta. Določbi 100. in 101. člena ZLV se glede na določbo 114. člena ZLV uporabljata tudi ko gre za volitve članov krajevne skupnosti. Ker je bila konstitutivna seja sveta KS dne 29. 10. 2010, je tožnikova pritožba vložena dne 4. 11. 2010 prepozna.
ZLV člen 100, 101. ZUP člen 4, 213, 214. URS člen 23, 25, 43. ZLS člen 15b, 15b/10.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - podelitev mandatov - odločitev o pritožbi zoper akt občinske volilne komisije
Določili 2. odstavka 100. člena in 1. odstavka 101. člena ZLV je treba interpretirati tako, da občinski svet na drugi stopnji odloči s pravnim aktom, ki mora imeti ob smiselni uporabi ZUP obvezne sestavine, kot jih mora imeti upravna odločba – torej uvod, izrek in obrazložitev in o pritožbi mora pristojni organ odločiti v izreku akta, ne pa v obrazložitvi. Kajti v tovrstnih primerih, kot je obravnavani, stranka pred občinskimi organi in v upravnem sporu varuje svojo ustavno volilno pravico, kar pomeni, da mora imeti v zvezi s tem tudi učinkovito pravno sredstvo in sodno varstvo.
Po določbi 10. odstavka 15.b člena ZLS mora občinski svet skupaj odločiti o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odločiti posebej. To pa se v konkretnem primeru ni zgodilo, saj tožena stranka ni odločila o spornem mandatu tožnika posebej v izreku akta.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - nepravilnosti pri delu volilnih organov - vpliv na izid volitev
Ker je po določbah ZLV kot relevantne mogoče upoštevati samo takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, po mnenju sodišča uporaba rimskih številk na seznamu kandidatov namesto arabskih številk, ki so bile uporabljene pri žrebanju vrstnega reda, ne pomeni takšne kršitve, ki bi lahko bistveno vpliva na izid volitev.
lokalne volitve - potrditev mandatov članov občinskega sveta - odločitev o pritožbi zoper akt občinske volilne komisije
Občinski svet je o pritožbi zoper odločitve občinske volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov po 100. členu ZLV, dolžan odločiti z aktom, ki vsebuje vsaj glavne elemente, predpisane v 207. členu ZUP.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - potrditev mandatov - veljavnost glasovnic
Z vpisom v polje za preferenčni glas na glasovnici so volivci glasovali za določenega kandidata z liste, s tem pa so jasno izrazili svojo voljo, da glasujejo tudi za listo, na kateri je kandidiral ta kandidat.
ZSRT člen 19, 20, 21, 24, 26. ZLS člen 67. URS člen 2, 14, 32, 147.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine - kršitev ustavnega načela enakosti - nesorazmernost dajatve - neustavnost zakona - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa
Turistična taksa je občinska dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave občina uvede ob pogojih iz ZSRT. Načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja je namreč v pristojnosti občin na podlagi 19. člena ZSRT. Da gre za izvirno pristojnost občin na tem področju, kaže tudi določba 2. odstavka 20. člena ZSRT.
Občinam je prepuščena odločitev, ali bodo takso uvedle, ter določitev njene višine v razponu (1. odstavek 26. člena ZSRT), pogoji pa so opredeljeni v 2. odstavku 24. člena ZSRT tako, da ni mogoče govoriti o možnosti arbitrarnega odločanja s strani občine in s tem o kršitvi načela pravne države iz 2. člena Ustave. Določitev pavšalne dajatve za lastnike počitniških hiš in stanovanj ne pomeni kršitve načela enakosti iz 14. člena Ustave. Njihov položaj ni enak položaju turistov in ne položaju stalnih prebivalcev v občini. Ker gre za različne položaje, je na mestu tudi njihova različna (zakonska) obravnava. V primeru pavšalne turistične takse tudi ne gre za dvojno obdavčenje zasebne lastnine, saj zavezanec v skladu z ZSRT s to dajatvijo plača uporabo določenih storitev in ugodnosti, ki se mu zato ob vsakokratni uporabi ne zaračunajo posebej. Očitek, da gre za diskriminacijo, je torej neutemeljen, tak pa je tudi očitek o nesorazmernosti med dajatvijo in povračilom pri plačilu pavšalne turistične takse. Posega v pravico iz 32. člena Ustave tako očitno ni, s tem pa tudi ni neustavnosti določb ZSRT in neustavnosti oziroma nezakonitosti Odloka.
ZVrt člen 32, 32/3, 32a, 32a/1. Pravilnik o plačilu staršev za programe v vrtcih člen 3, 3/6, 8.
vrtec - plačilo za program vrtca - uvrstitev v plačilni razred - premoženje družine - kapitalski delež
Če pristojni organ ugotovi, da določeno premoženje (kapitalski delež) daje dohodke in organ te dohodke v odločbi upošteva pri ugotavljanju dohodka staršev oziroma družine, potem je treba določilo 4. alineje 1. odstavka 32.a člena ZVrt uporabiti tako, da se takšno družinsko premoženje ne upošteva. Glede na to, da med strankama ni sporno, da je organ upošteval premoženje podjetja tožničinega moža v smislu dajanja dohodkov in ga je upošteval pri izračunu dohodka staršev, potem določilo 6. odstavka 3. člena Pravilnika ne more vplivati na interpretacijo in uporabo oziroma neuporabo zakonske določbe iz 4. alineje 1. odstavka 32.a člena ZVrt. Lahko pa bi relevantne okoliščine, vezane na podjetje tožničinega moža predstavljale „dejstva in okoliščine“ v smislu 3. odstavka 32. člena Zvrt.
ZGos člen 12. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (1999) člen 2, 3, 4, 11, 13. Pravilnik o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Majšperk (2003) člen 2, 5.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas
Določbo občinskega predpisa, da občinska uprava vlogo zavrne, če krajevna skupnost poda mnenje ali soglasje, ki je negativno ali z določenimi zadržki, je treba razlagati skladno z določbami ZGos in Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost.
ZSRT člen 19, 20, 21, 24, 26. ZLS člen 67. ZUP člen 16. URS člen 2, 14, 32, 147.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - kršitev načela enakosti - nesorazmernost dajatve - neustavnost zakona - neustavnost oziroma nezakonitost predpisa
Turistična taksa je občinska dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave občina uvede ob pogojih iz ZSRT. Da gre za izvirno pristojnost občine, izhaja tudi iz določbe 2. odstavka 20. člena ZSRT. Ob upoštevanju povedanega je za odločanje o pritožbi zoper odločbo o odmeri turistične takse pristojen župan.
Določitev pavšalne dajatve za lastnike počitniških hiš in stanovanj ne pomeni kršitve načela enakosti iz 14. člena Ustave. Njihov položaj ni enak položaju turistov in tudi ne položaju stalnih prebivalcev v občini. Ker gre za različne položaje, je na mestu njihova različna (zakonska) obravnava. Zakonski pogoji in pooblastilo za določitev turistične takse v ZSRT so dovolj določni. Občinam je prepuščena odločitev, ali bodo takso uvedle, ter določitev njene višine v razponu (1. odstavek 26. člena ZSRT), pogoji pa so opredeljeni v 2. odstavku 24. člena ZSRT tako, da ni mogoče govoriti o možnosti arbitrarnega odločanja s strani občine in s tem o kršitvi načela pravne države iz 2. člena Ustave. V primeru pavšalne turistične takse ne gre za dvojno obdavčenje zasebne lastnine, saj tožnik v skladu z ZSRT s to dajatvijo plača uporabo določenih storitev in ugodnosti, ki se mu zato ob vsakokratni uporabi ne zaračunajo posebej. Očitek, da gre za diskriminacijo, je torej neutemeljen, tak pa je v konkretnem primeru tudi očitek o nesorazmernosti med dajatvijo in povračilom pri plačilu pavšalne turistične takse. Posega v pravico iz 32. člena Ustave tako očitno ni, s tem pa tudi ni neustavnosti določb ZSRT in neustavnosti oziroma nezakonitosti Odloka.