ZVrt člen 32a/1, 32, 32a, 32/1, 32a/1, 32, 32a, 32/1. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 9/1, 8, 8/1, 9, 9/1, 8, 8/1, 9.
kapitalski deleži družinskih članov - ugotavljanje kapitalskih deležev - vrtec - plačilo staršev za program v vrtcu - premoženje družine
Ker se po določbi 1. odstavka 9. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih kot del premoženja družine šteje vrednost kapitala (torej celote) in ne posamezne vrste kapitala, upravnemu organu ni bilo treba ugotavljati v kakšnem deležu so v znesku kapitala udeležene njegove posamezne oblike.
Iz vloge izhaja, da je bila tožnica seznanjena z obveznostjo posredovanja sprememb pristojnemu organu. S svojim podpisom pod izjavo o točnosti podatkov in obveznostjo prijave sprememb se je zavezala, da bo skrbela za točnost in resničnost podatkov, ki so podlaga za določitev višine plačila programa vrtca, celotno obdobje, za katero je podala vlogo. Ker tožnica spremembe ni prijavila, je s tem kršila določbe Pravilnika.
ZUP člen 237/2, 35, 35/4, 237, 237/2, 35, 35/4, 237. ZFO-1 člen 9, 9.
občinska taksa za oglaševanje na javnem mestu - izločitev uradne osebe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pritožbeni postopek je vodila oseba, ki je na prvi stopnji odločala o zadevi, zato bi se morala v pritožbenem postopku izločiti po 4. točki 35. člena ZUP. Odločba o odmeri občinske takse za oglaševanje na javnih mestih mora vsebovati obdobje, za katero je taksa odmerjena, natančno določeno višino obveznosti glede na tarifo in veljavno vrednost točke, kot tudi natančno določene taksne predmete, ki se nahajajo na javnih mestih.
Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 16, 16/3.
letni dohodek družine - porodniško nadomestilo - vrtec - plačilo vrtca - uvrstitev v plačilni razred
Ker ima po določbah ZSDP porodniško nadomestilo enak namen kot plačila oziroma nadomestila za čas brezposelnosti, po presoji sodišča ni podlage za to, da se ne bi tudi porodniško nadomestilo, enako kot omenjeni kategoriji, upoštevalo kot izvzeto pri ugotavljanju letnega dohodka družine za določitev znižanega plačila po Pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih.
V obravnavanem primeru je župan z izpodbijanim sklepom odločal o predlogu za razpis referenduma, ki ga je vložil tožnik kot član občinskega sveta. To pa pomeni, da je z izpodbijanim sklepom odločil o stvari, za katero je po določbi 2. odstavka 46. člena ZLS pristojen občinski svet.
turistična taksa - turistično območje - nastanitveni objekt - počitniški objekt - pavšalna turistična taksa - stalno prebivališče
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka lastnik stanovanja v A., ki meri več kot 30,00 m2, in v katerem nima prijavljenega stalnega prebivališča. Po pravni ureditvi ZSRT gre za počitniško stanovanje. Sodišče ob tem opozarja na določbo 7. točke 4. odstavka ZSRT, ki pojem počitniškega stanovanja veže na „sezonsko ali občasno“ rabo. Glede na to določbo za pravni položaj stanovanja po ZSRT ni pomembna dejanska frekvenca uporabe stanovanja, temveč le to, da stanovanje ni v stalni uporabi. Po določbi 3. odstavka 24. člena ZSRT se za taka stanovanja plačuje turistična taksa v pavšalnem znesku, torej prav tako ne glede na dejansko rabo stanovanja.
ZUS člen 1, 1/2, 3, 3/1, 34, 34/1. ZLS člen 33, 33/6.
upravni spor - priznanje „častni občan“
V konkretni zadevi je predmet spora „priznanje častni občan“, ki pa je po naravi stvari v avtonomni sferi politične odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti in nad katero zaradi narave tovrstnega nagrajevanja upravno sodišče ne izvaja kontrole zakonitosti.
ZLS člen 14, 14a, 14b, 14, 14a, 14b. ZUS člen 34/1-1, 3, 3/2, 34, 34/1-1, 3, 3/2, 34. ZEN člen 112, 112. ZDOIONUS člen 7, 17, 7, 17.
spor med lokalnima skupnostima - zavrženje tožbe - upravni spor - območje naselja - meja med občinama
ZDOIONUS, ki je začel veljati 29. 3. 2008 (38. člen), med drugim na novo ureja postopek za določitev območja naselja (7. in 8. člen ter 12. in naslednji členi). Po uveljavitvi tega zakona je mogoče obravnavati ureditev meje po določbah 112. člena ZEN le še v primeru, ko gre za vprašanje poteka mejne linije med sicer že določenima območjema dveh naselij, ki pripadata dvema različnima občinama. Iz tega po mnenju sodišča sledi, da v primeru, ko gre za takšne spremembe meje med občinama, katere predstavljajo po svoji vsebini tudi spremembo območja naselja, tožbe oziroma spora ni več mogoče opirati na določbo 5. odstavka 112. člena ZEN, ker ne gre za spor o poteku meje, pač pa za spor glede območja naselja in s tem tudi glede območja občine. Glede na to, da je odločanje o spremembah območij mejnih naselij sedaj z zakonom v celoti urejeno kot pristojnost legislativnih organov, ki jo glede na določbe 7. člena ZDOIONUS lahko izvršujeta le sporazumno, takšnega spora tudi ni mogoče opirati na določbo 3. odstavka 2. člena ZUS. Sporazumno odločanje o spremembi območja mejnega naselja je namreč v zakonu določeno kot edina možnost občin za poseganje v materijo drugega zakona, s katerim so območja občin določena (ZUODNO), to pa pomeni, da glede na naravo upravnega spora, ki je vselej spor o zakonitosti (prim. 157. člen Ustave RS), upravnega spora o tem vprašanju (če ga zakon izrecno ne ureja) v primeru nesoglasja med občinama ne more biti.
ZLS člen 44, 46, 47. ZUS-1 člen 2, 5, 27. ZUP člen 2, 214, 237. ZUreP člen 12, 17, 23. ZPNačrt člen 14, 54.
referendum - pobuda za razpis referenduma - upravni spor
Če je tožena stranka že pri odločanju po 2. odstavku 47. člena ZLS podvomila v zadostno število podpisov oziroma v njihovo verodostojnost, bi morala na tej podlagi tudi odločiti, zato da bi sodišče lahko v tem smislu preizkušalo zakonitost odločitve. Vprašanje zadostnega števila podpore pobudi je namreč element, na podlagi katerega mora tožena stranka najprej preizkušati pravilnost oblikovanja pobude (2. odstavek 47. člena ZLS). Tega namesto nje ne sme storiti sodišče, ker potem ne bi šlo za »preizkus« (3. odstavek 47. člena ZLS) zakonitosti odločitve tožene stranke v upravnem sporu.
Strategija prostorskega razvoja občine A., ki je bila sprejeta z odlokom, je splošni akt. To pomeni, da v tovrstnih zadevah ni potrebno, da bi tožnik moral zatrjevati ali celo dokazati, da splošen akt občine že konkretno posega v njegovo določeno pravico, pravno korist ali obveznost, kar je specifičnost tožbe po 4. odstavku 5. člena ZUS-1, saj gre v konkretni zadevi za spor na podlagi drugega stavka 1. odstavka 2. člena ZUS-1, ki odpira možnost specifičnih oblik in vsebine sodnega varstva v upravnem sporu glede na specialne procesne določbe področnih zakonov.
Ne more pa župan vlagatelja v pozivu opozoriti samo na nekatere izmed nepopolnosti ali nepravilnosti pri prvi pobudi, za katere meni, da so odločilne, druge odločilne nepravilnosti pa upoštevati šele ob presoji popravljene pobude, kajti to bi onemogočalo uresničevanje zakonodajalčeve volje po učinkovitem uveljavljanju pravice občanov iz 44. člena ZLS. Tožena stranka v tovrstnih primerih, potem ko ugotovi, ali so izpolnjene vse zgoraj obravnavane procesne predpostavke za odločanje o pobudi, ugotavlja in odloča samo o tem, ali je vprašanje jasno izraženo in če pobuda vsebuje obrazložitev, ne sme pa se spuščati v presojo utemeljenosti, ustreznosti, točnosti obrazložitve referendumskega vprašanja in tudi ne v posledice izvedbe referenduma, ker bi bilo s tem onemogočeno uresničevanje pravice volivcev v občini do neposrednega odločanja na referendumu. Ekstenzivna razlaga popravljene pobude istega nosilca pobude - četudi gre za določene spremembe v podpori občanov pobudi - v tem smislu, da ne gre za popravljeno, ampak novo pobudo, bi ravno tako onemogočila učinkovito uresničevanje pravice občanov do neposrednega odločanja na referendumu.
veljavnost predpisov in njihovo objavljanje - gostinstvo - obratovalni čas
Sklep, ki na splošno določa merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov, je splošen akt, po vsebini pa predpis lokalne skupnosti, ki ga je treba pred veljavo objaviti v uradnem glasilu, ki ga določi lokalna skupnost. Obveznost objave občinskih predpisov določa 154. člen Ustave, povzema pa jo tudi Zakon o lokalni samoupravi. Ob ugotovitvi, da Merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, niso bila objavljena, organ v ponovnem postopku nanje svoje odločitve ne sme opreti.
pravica do lokalne samouprave - upravni spor - pravni interes
Ustavna pravica iz 138. člena Ustave RS ni pravica, ki bi lahko bila kršena posamezniku z ravnanjem organov lokalne oblasti. Ker tožeče stranke nimajo več statusa svetnikov, so izgubile pravni interes za vodenje upravnega spora, saj je prenehala pravovarstvena potreba za predmetno tožbo. Kadar gre namreč za že končane posege v ustavne pravice z akti ali dejanji, je mogoče uveljavljati odškodnino za škodo nastalo zaradi morebitnega kršenja ustavnih pravic, v civilnem sodnem varstvu.
URS člen 23, 23. ZLS člen 48, 47/2, 47/3, 47/4, 44, 46/3, 46/4, 48, 47/2, 47/3, 47/4, 44, 46/3, 46/4. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32, 32/2, 32/3.
sporno pravno razmerje - učinkovito pravno sredstvo - upravni spor - začasna odredba - referendum
Po določilu 2. odstavka 31. člena ZUS-1 lahko sodišče zadrži le izvršitev izpodbijanega akta - tega pa tožnik v tožbi ne predlaga, saj ne predlaga zadržanja izvršitve oziroma učinkov izpodbijanega obvestila, ampak uveljavlja zadržanje uradne objave odloka o prostorski strategiji razvoja občine A. do končne odločitve. Zato z vidika določila 2. odstavka 32. člena ZUS-1 izdaja začasne odredbe, tako kot jo predlaga tožnik, ni dopustna. Tožnik predlaga zadržanje objave akta, ki ga je sprejel občinski svet, ki ni isti organ, s katerim ima tožnik sporno razmerje v tem upravnem sporu v smislu tega, zoper kateri organ je vložena tožba v upravnem sporu. Vendar je po presoji sodišča element spornega pravnega razmerja (v smislu 3. odstavka 32. člena ZUS-1) v tem primeru vseeno podan, kajti po določilu 3. odstavka 46. člena ZLS je ravno tožena stranka tista, ki je dolžna zadržati objavo splošnega akta - v zvezi s katerim je tudi vložena pobuda za referendum in tožba - do odločitve o pobudi oziroma do odločitve na referendumu; tožnik pa lahko zadržanje objave na podlagi vložene tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu še podaljša do vročitve sodne odločbe o zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu.
Lokalna skupnost lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo, poleg dohodka in premoženja tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine. Premoženje družine se prvenstveno ugotavlja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, izjemoma pa tudi iz drugih dejstev in okoliščin, ki pa morajo biti izkazana, da bi se dokazal boljši socialni položaj družine in s tem uvrstitev v višji plačilni razred.
Iz dohodninske odločbe žene tožnika, ki je bila podlaga za ugotavljanje dohodkov družinskih članov tožeče stranke, je razvidno, da je kot vir naveden dobiček, ki ga je ustvarila samostojna podjetnica, kar kaže na to, da so bili prihodki iz naslova opravljanja dejavnosti družinskega člana že upoštevani v določenem delu pri uvrščanju v plačilne razrede. Tožena stranka je po presoji sodišča v nasprotju s 4. alinejo 32. a člena ZVrt upoštevala prihodke samostojne podjetnice in povečala plačilno obveznost tožeče stranke za tri mesta, saj je šlo v konkretnem primeru za premoženje, ki daje dohodke, ki so se že upoštevali pri ugotavljanju dohodka družine. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku pri ugotavljanju, kaj zajema premoženje, s katerim družina tožeče stranke razpolaga, uporabiti citirano določbo ZVrt na ta način, da bo v ugotovljene dohodke na družinskega člana štela dobiček samostojne podjetnice, prihodkov, iz katerih je ta dobiček nastal, pa ne bo ponovno vštela v premoženje družine, ki se upošteva za določitev plačila vrtca.
Upoštevaje določbe 2. in 3. odstavka 14. člena ZSam-1, ki kot podlago za ugotavljanje novih zavezancev oziroma za ugotavljanje kasnejše izgube lastnosti zavezanca za samoprispevek določata podatke o fizičnih osebah z dohodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred letom, v katerem ugotavlja nove zavezance, je tudi z "dohodki, ki so obdavčljivi po zakonu o dohodnini" po določbi 1. odstavka 14. člena v zvezi z 9. členom ZSam-1 razumeti le dohodke, ki so bili z dohodnino tudi dejansko obdavčeni.
ZVDZ člen 4. ZLV člen 4, 101, 4, 101. ZUS člen 68, 68/2, 68, 68/2.
lokalne volitve - pravočasnost - pritožba
V volilnih zadevah se vloge, ki so vezane na roke, vlagajo neposredno na sodišče, zato se v teh primerih določba drugega odstavka 68. člena ZUP ne uporablja.
ZLV člen 100, 18, 30, 81, 100, 18, 30, 81. ZUS člen 18, 34, 34/4, 18, 34, 34/4.
lokalne volitve - zavrženje tožbe - aktivna legitimacija
Po 100. členu ZLV lahko vloži pritožbo proti odločitvi OVK samo kandidat (tisti, ki ni dobil svetniškega mandata) in predstavnik kandidatne liste, zato bi moral pritožbo zavreči že občinski svet, če jo vloži kandidat, ki je mandat dobil. Takšen kandidat pa ne more biti aktivno legitimiran tudi po določbi 18. člena ZUS za vložitev pritožbe v upravnem sporu, ker zaradi pridobljenega mandata več ne izkazuje pravnega interesa.
ZLV člen 4, 41, 43, 84, 98, 100, 101, 101/4. ZVDZ člen 4, 4/2.
rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - lokalne volitve
Prvi odstavek 101. člena izrecno določa 8. dnevni rok od prejema obvestila za vložitev pritožbe na sodišče pristojno za upravne spore. Ta določba se razlaga v zvezi s 4. členom ZLV, ki napotuje na Zakona o volitvah v državni zbor, ki v drugem odstavku 4. člena določa, da se vloge, ki so po zakonu vezane na rok, vlagajo neposredno pri pristojnih organih.
pravni interes - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javno podjetje - nosilec javne funkcije
Sodišče bi lahko sprejelo tožbo tožnika v vsebinsko presojo, če bi zavzelo stališče, da so člani nadzornega sveta javnega podjetja nosilci javnih funkcij v smislu prve možnosti vložitve sodnega varstva iz določila 2. odstavka 3. člena ZUS. Glede tega vprašanja je namreč mogoče zavzeti široko ali ozko interpretacijo. Po široki interpretaciji pojma"nosilec javne funkcije" bi to lahko bil vsakdo, ki opravlja določeno funkcijo znotraj javnih služb, po ozki interpretaciji pa le tisti, ki so nosilci v smislu vodenja, upravljanja, zastopanja pravnega subjekta, ki opravlja javno službo. Odločitev o tem, ali je izpodbijani akt - ki v konkretnem primeru vzpostavlja spor znotraj organa lokalne samouprave v zvezi z uporabo poslovnika organa lokalne skupnosti (Poslovnik Občinskega sveta Občine Ž.) in gre za spor o lokalni zadevi, ki jo občina ureja samostojno v smislu 1. odstavka 140. člena Ustave - sploh tak akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, pa je odvisna tudi od tega, kdo toži. V vsakem primeru mora namreč tožnik imeti pravni interes v smislu 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.