ZLV člen 41-3, 76, 96, 96a, 97. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4.
lokalne volitve - volitve župana - volitve članov občinskega sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep občinske volilne komisije o določitvi volišč, katerega odpravo predlaga tožnik v tožbi, po svoji vsebini ne predstavlja katerega od aktov, ki jih je po citiranih določbah ZLV dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
Določitev posameznih volišč pa tudi sicer ne predstavlja posamičnega akta, s katerim bi se urejala posamična razmerja, saj gre za eno od splošnih volilnih opravil, ki so potrebna za izvedbo volitev ali glasovanja na ravni občine. Zoper akt, s katerim občinska volilna komisija določi volišča, sodno varstvo v upravnem sporu ni predvideno niti z ZUS-1 niti z ZLV ali s katerim drugim zakonom.
Tožnik ne navaja, da bi in zakaj bi bil v neenakopravnem položaju, glede na druge potencialne zainteresirane oglaševalce, niti ne navaja, zakaj oziroma kako in s čim naj bi bilo poseženo v njegovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Obravnavana zadeva se namreč nanaša na dovolitev uporabe taksnih predmetov na nepremičninah v lasti Občine pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse ostale subjekte.
Tožnik posplošeno zatrjuje, da dokončna odločitev obeh upravnih organov krši načelo sorazmernosti kot sestavno načelo pravne države iz 2. člena Ustave, vendar z navajanjem zgolj višine zneska izračuna taksne obveznosti po veljavnem Odloku o taksi za oglaševanje prodaje blaga in storitev v Občini Izola v primerjavi z izračunom višine taksne obveznosti za iste taksne predmete na isti lokaciji na podlagi prej veljavnega Odloka/2003 po oceni sodišča tožnik ni izkazal posega v svoj pravno varovan položaj, saj zatrjevanega posega upravnih organov v pravico tožnika do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude namreč tožnik ni izkazal, zato tudi ni mogoč zaključek, da bi že sama po sebi taksna obveznost tožnika za leto 2019 v navedeni višini ne bila v skladu z načelom sorazmernosti oziroma da gre za poseg v tožnikov pravno varovani položaj.
ZGos člen 12. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (1999) člen 4. Odlok o merilih za izdajo soglasij za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času v Mestni občini Novo mesto (2009) člen 2, 3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
gostinstvo - gostinski lokal - obratovalni čas gostinskega obrata - soglasje za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem delovnem času - hrup - javni interes - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - pravica do izjave
O varstvu pred hrupom v konkretnem primeru v izpodbijani odločbi ni mogoče razbrati ničesar. V vsebinskem delu obrazložitve izpodbijane odločbe je glede hrupa zapisano le, da je z obratovanjem gostinskega obrata povezana določena stopnja hrupa, da je ta v okolju stalen in ga je treba tolerirati, navedbe tožnikov o hrupu pa da so subjektivne in meritev ni bilo izvedenih; da za konkretno območje ne veljajo posebne omejitve hrupa ter da stopnja hrupa po oceni drugostopenjskega organa ni bila presežena (vse na str. 16. izpodbijane odločbe).
ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7, 285, 297.
upravna izvršba - založitev zneska za kritje izvršilnih stroškov - pravica do lokalne samouprave - odločanje brez glavne obravnave - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sklepa
Ker organ zavezancu s sklepom o založitvi predujma naloži posebno obveznost (ki ni enaka obveznosti iz izvršilnega naslova), mora obrazložitev med drugim vsebovati razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena ZUP). To pomeni, da mora organ obrazložiti odločitev o izbranem načinu izvršbe in višini predujma ter obrazloženo zavrniti s tem v zvezi podane ugovore zavezanca. Utemeljitev sorazmernosti izbranega načina izvršbe in primernosti ocenjenih stroškov za njeno izvedbo je nujna tudi zato, ker 285. člen ZUP organu nalaga, da če je mogoče opraviti izvršbo na več načinov in z raznimi sredstvi, opravi izvršbo na tak način in s takim sredstvom, ki sta za zavezanca najmilejša, če se z njima vendarle doseže namen izvršbe. V tej fazi postopka je sicer natančna višina bodočih stroškov izvršbe po drugih osebah negotova, tako da je že zakonodajalec določil, da založeni znesek ne ustreza nujno kasneje nastalim, dejanskim stroškom izvršbe. Zato višina zneska, ki ga mora zavezanec založiti kot predujem, ni predmet natančnega ugotovitvenega postopka in organu ni treba natančno utemeljiti vsake postavke, na kateri višina temelji. Mora pa pojasniti, zakaj je izbrani način izvršbe sorazmeren in zakaj je ocena predvidenih stroškov izvajalca utemeljena.
Postopanje pobudnikov, volivcev in župana občine v zvezi s pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma in dajanjem podpore zahtevi za razpis referenduma urejajo določbe 47. člena ZLS.Iz navedenega člena ne izhaja, da bi zakonodajalec predvidel kakršnokoli aktivno ravnanje župana v primeru, če je bilo zaradi določenih ovir delno omejeno zbiranje podpisov. Ob predpostavki, da so v obravnavani zadevi obstajale zatrjevane ovire, ZLS županu tožene stranke torej ni nalagal dolžnosti, da (po uradni dolžnosti ali na zahtevo) za obdobje od 1. 4. do 6. 4. 2021 prekine rok za zbiranje podpisov.
Poleg tega je iz dopisa Upravne enote z dne 31. 3. 2021 razvidno, da je evidentiranje podpore volivcev nemoteno potekalo tudi od 1. 4. 2021 do 11. 4. 2021, kar napeljuje na ugotovitev, da zatrjevanih ovir, zaradi katerih bi bilo delno omejeno zbiranje podpisov, niti ni bilo. To velja še toliko bolj, ker so lahko volivci skladno s četrtim odstavkom 47. člena ZLS dali svojo podporo zahtevi za razpis referenduma tudi preko enotnega državnega portala e-Uprava s kvalificiranim elektronskim podpisom, kar med strankama ni sporno.
gostinstvo - soglasje za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem delovnem času - upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da si tožnik z izpodbojno tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Z izpodbijano odločbo je bil gostincu potrjen redni obratovalni čas in dano soglasje k podaljšanem obratovalnem času gostinskega lokala v letu 2017. To pomeni, da taka odločba od izteka leta 2017 dalje ni imela več nobenih pravnih učinkov, s prenehanjem pravnih učinkov izpodbojne odločbe pa je prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 259/2010 z dne 29. 9. 2010).
ZLS člen 47. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. URS člen 44, 90.
referendum - pobuda za razpis referenduma - sodelovanje pri upravljanju javnih zadev - tožba v upravnem sporu - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Tožnik si prizadeva za uveljavitev ustavne pravice do referenduma iz 90. v zvezi s 44. členom Ustave, s tem ko zahteva odpravo oziroma razveljavitev izpodbijanega obvestila župana, s katerim je ta tožnikovo pobudo za razpis referenduma štel za nedopustno. Cilj predmetnega upravnega spora je torej doseči izvedbo naknadnega referenduma zoper Odlok, ki ga je sprejel občinski svet. Vendar pa tega pravovarstvenega cilja, ki ga tožnik zasleduje s tožbo, ni mogoče več doseči, saj je bil odlok že objavljen, župan pa nima pooblastil, da zadrži njegovo izvajanje. Če pa tožnik pravovarstvenega cilja s tožbo več ne more doseči, nima več pravnega interesa zanjo, saj morebitni uspeh v tem upravnem sporu ne more pripeljati do izboljšanja njegovega pravnega položaja – to je do razpisa in izvedbe naknadnega referenduma.
ZUreP-2 člen 3, 127, 129, 131. ZLS člen 21, 29. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
lokacijska preveritev - prostorsko načrtovanje - splošni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijani akt je bil sprejet v postopku prostorskega načrtovanja občine in ne predstavlja posamičnega akta, izdanega pri izvrševanju upravne funkcije, temveč da gre za splošni akt, iz katerega ne izhaja, da bi se nanašal na tožeči stranki oz. na njuno nepremičnino. Gre za akt, ki je bil sprejet v skladu z določbami ZLS in njegova vsebina in namen nista urejanje konkretnih pravic in pravnih razmerij, ampak služi kot podlaga nadaljnjim postopkom dela in poslovanja občine. Izpodbijani akt nima nobenih pravnih posledic za tožeči stranki, saj z ničemer ne posega v njuno lastninsko pravico, v posledici česar stranki nista legitimirani za vložitev tožbe v upravnem sporu.
lokalne volitve - nadomestne volitve - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Akt o razpisu nadomestnih volitev v svet Krajevne skupnosti, glede na njegovo vsebino ni dokončni upravni akt in tudi ne akt, za katerega bi zakon določal, da se lahko izpodbija v upravnem sporu, niti to ni posamični akt ali dejanje, pač pa je to predpis, ki ne ureja posamičnih razmerij.
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom ugodila njegovi naknadno dopolnjeni pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, kar torej kaže, da morebitna ugoditev tožbi za tožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči.
ZPNačrt člen 47, 47/6. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
sprememba namembnosti zemljišča - pobuda za spremembo namembnosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pisna opredelitev občine do pobude predlagatelja po spremembi namenske rabe zemljišča ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Opredeljevanje občin do pobud za spremembo namenske rabe zemljišča je namreč le ena faza v postopku sprejemanja OPN in ne gre za odločanje o pravici ali obveznosti vlagatelja pobude.
pobuda za razpis referenduma - standard obrazloženosti - lokalni referendum
Za referendum v lokalni skupnosti se uporablja le III. Poglavje ZRLI, ki nosi naslov „Postopek za izvedbo referenduma“, to pa so določbe od člena 30 do vključno 56 ZRLI.
Tožnik v nasprotju z določbami ZLS ni dobil možnosti, da bi se seznanil s pravnim mnenjem župana glede (ne)dopustnosti referenduma in da bi dobil možnost, da v 8 dneh z županove strani opredeljeno neskladje pobude z zakonom odpravi.
ZUS-1 člen 4, 66. URS člen 39, 44. ZLS člen 36, 36/2.
varstvo človekovih pravic - tožba zaradi varstva človekovih pravic - seja občinskega sveta - izključitev javnosti - svoboda izražanja - sodelovanje pri upravljanju javnih zadev
Ker o izključitvi javnosti na izredni seji Občinskega sveta ni odločal ta organ, pač pa je o tem brez pristojnosti in brez pravne podlage odločila Županja in sama o tem tudi seznanila tožnika z dopisom, Občinski svet pa je z izvedbo seje brez navzoče javnosti takemu sklepu de facto sledil, sodišče zaključuje, da je tožena stranka s tem, ko tožniku zaradi te odločitve Županje ni omogočila udeležbe na izredni seji Občinskega sveta, posegla v njegovo ustavno pravico do svobode izražanja iz 39. člena URS.
ZLS člen 29, 29/1, 33, 33/6. ZUS-1 člen 33, 33/2, 36, 36/1, 36/1-4.
sklep občinskega sveta - upravni spor - posamični upravni akt - uradno dejanje pristojnega organa - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
Tožnik ne zatrjuje, da uveljavlja sodno varstvo zaradi varstva njegovih pravic in pravnih interesov in ta okoliščina ne izhaja niti iz podatkov v spisu. Izpodbijani sklep ni posamični akt, niti ga ni mogoče razlagati kot „dejanje“ občine.
referendum - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - sodelovanje pri upravljanju javnih zadev - imenovanje in evidentiranje ulic - poziv za odpravo pomanjkljivosti
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma mora biti vložena v skladu s 47. členom ZLS, kot razlog zanjo pa ob izpolnitvi z zakonom in statutom določenih pogojev zadošča izražena želja pobudnikov, da se o določeni referendumski materiji izrečejo volivci neposredno. Nepravilno je torej stališče v izpodbijanem aktu, da razlogi za referendum, ki jih navajajo pobudniki, niso formalno ustrezni, ker gre za navajanje subjektivnih razlogov in občutij.
Končno obliko referendumskega vprašanja določi občinski svet, pri tem pa je treba upoštevati tudi določbo 20. člena ZRLI, ki predsedniku občinskega sveta nalaga, da referendumsko vprašanje v soglasju z vlagateljem pobude ustrezno popravi. Naloga vseh organov pri tem namreč je, da zaradi zagotavljanja ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v okviru svojih pristojnosti storijo vse potrebno, da se volivcem omogoči neposredna oblika sodelovanja pri odločanju v obliki referenduma. Iz tega razloga mora biti tudi poziv na odpravo neskladnosti zahteve za razpis referenduma z zakonom oziroma statutom natančen, določen in konkreten, tako da se pobudnike določno opozori na to, kaj morajo storiti, da bo njihova zahteva popolna.
odmera občinske takse - javna površina - uporaba javne površine
ZFO-1 obveznost plačila takse omejuje na taksativno naštete primere iz prvega odstavka 9. člena ZFO-1. Po presoji sodišča občinski Odlok o občinskih taksah v Občini Hoče-Slivnica ustrezno upošteva z zakonom določen okvir, ki omogoča občini, da predpiše občinsko takso.
Iz predložene dokumentacije iz leta 2015 (s strani tožnice in toženke) in razlogov drugostopne odločbe izhaja, da je tožnica v letu 2015 uspela z oprostitvijo plačila turistične takse na podlagi izkazane invalidnosti moža, za kar je bila pravna podlaga v tretji alineji prvega odstavka 8. člena Odloka/13. Organ druge stopnje se pri zavezi tožnice za plačilo turistične takse in razlagi pravne podlage, da ni razlogov za oprostitev, opira na 6. člen Odloka o turistični taksi na območju Mestne občine Koper. Sodišče pritrjuje organu, da v 6. členu Odloka in ne drugih njegovih določbah, ni podlage za oprostitev plačila turistične takse, zaradi okoliščine, kot jo zatrjuje tožnica in jo je določala tretja alineja prvega odstavka 8. člena Odloka/13.
Da bi bila izpodbijana odločba nična in ne bi imela pravnih posledic zaradi kršitve prvega odstavka 222. člena ZUP, tožnica napačno meni. Rok, določen v prvem odstavku 222. člena ZUP, je inštrukcijski, poleg tega izpodbijana odločba ni bila izdana na zahtevo strank, pač pa po uradni dolžnosti. Na molk drugostopnega organa v zvezi s trajanjem reševanja pritožbe, se tožnica pri izpodbojni tožbi zoper prvostopno odločbo, kot razlog njene nezakonitosti, ne more uspešno sklicevati.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 20.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev - prednostna lista za dodelitev stanovanj
Pravila javnega razpisa so v naprej jasna in določena, tako da lahko komisija zgolj v okviru le-teh opravi točkovanje vloge in oblikuje prednostno listo prosilcev za stanovanja, namenjena za neprofitni najem.