Odlok o NUSZ je splošni akt v pristojnosti občine, s katerim se v skladu z zakonom predpisuje javne dajatve in zato o njegovi vsebini ni mogoče odločati na referendumu.
ZPNačrt člen 46, 47, 47/6. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pobuda za spremembo namenske rabe zemljišča - opredelitev občine do pobude - zavrženje tožbe
Pisna opredelitev občine do pobude predlagatelja po spremembi namenske rabe zemljišča ni upravni akt v smislu določb ZUS-1, četudi je prvostopenjski organ svojo opredelitev sprejel v obliki sklepa. Določitev namembnosti zemljišča namreč ni pravica lastnika zemljišča, temveč je to odločitev države oziroma občine, ki mora pri planiranju prostorskega razvoja v čim večji meri zavarovati javni interes, to je rabo zemljišč v skadu z njihovimi naravnimi danostmi ter v skladu z drugimi predpisi s področja prostorskega načrtovanja.
taksa - občinska taksa - javna površina - financiranje občin
ZFO-1 obveznost plačila takse omejuje na taksativno naštete primere iz prvega odstavka 9. člena ZFO-1. Po presoji sodišča Odlok o občinskih taksah v Občini Hoče-Slivnica tožene stranke ustrezno upošteva z zakonom določen okvir, ki omogoča občini, da predpiše občinsko takso. Niti v zakonu niti v Odloku pa ni navedenih okoliščin, na podlagi katerih je tožena stranka tožeči stranki naložila plačilo takse.
lokalne volitve - volilna pravica - varstvo volilne pravice - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - potrditev mandata člana občinskega sveta - nepravilnosti v volilnem postopku - volilna kampanja
Volilno kampanjo predstavlja vsak oglas, slogan, poziv in podobno, ki bi pozival volivce neposredno k izvolitvi A.A. za župana oziroma k izvolitvi njegove liste. Če bi bil tak poziv objavljen s pomočjo občinskih sredstev, bi torej to pomenilo, da se je iz občinskih sredstev financirala volilna kampanja, kar bi bilo nedopustno.
Sam poziv k čim večji udeležbi ne pomeni isto kot poziv k volitvi za točno določeno konkretno osebo. Če je župan v svojih predvolilnih biltenih prav tako pozval volivce, naj se 100 % udeležijo volitev, pa to ne pomeni, da je iz občinskih sredstev objavil poziv, naj volijo njega.
župan - občinski svet - sklep občinskega sveta - izpodbijanje sklepa občinskega sveta - referendum - migrantski tok - izvirna pristojnost občine - posamičen akt
Občinski svet razpiše svetovalni referendum le, če bi pred odločanjem o zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine pridobil nezavezujoče mnenje volilcev občine ali njenega dela o posameznih vprašanjih, o katerih namerava odločati v skladu s svojimi pristojnostmi. Iz postavljenega referendumskega vprašanja pa ne izhaja, da bi tožena stranka razpisala referndum za ugotovitev volje občanov v zvezi z vprašanjem, o katerem bi kot pristojni organ nameravala odločati, saj se referndumsko vprašanje nanaša na migracijsko politiko v Občini Ilirska Bistrica, migracijska politika pa je obveznost državnih organov in ne občin.
Sklep o razpisu predhodnega referenduma o posameznih vprašanjih, ki niso v pristojnosti občinskega sveta, je po mnenju sodišča treba šteti kot konkreten in posamičen akt, saj se nanaša na odločitev o konkretnem vprašanju in ne ureja razmerij za vse enake in podobne bodoče situacije, kot to velja za splošne in abstraktne pravne akte. V konkretnem primeru torej ne gre za predpis lokalne skupnosti, o katerem bi glede njegove skladnosti z ustavo in zakoni odločalo Ustavno sodišče RS.
ZLV člen 41,41-3, 75, 77, 81. ZVDZ člen 65, 79a. ZVRK člen 2, 2/1.
lokalne volitve - volitve župana - nepravilnosti v volilnem postopku - ponovno štetje glasov - zahteva za ponovno štetje glasov - glasovanje invalidov - volilni molk
Sodno varstvo volilne pravice se zagotavlja tako, da se upoštevajo le tiste ugotovljene nepravilnosti v volilnem postopku, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid volitev. Izjema pa so lahko nepravilnosti, ki bi po svoji kakovosti in ne številčno, v temeljih prizadele objektivno poštenost volitev. V takem primeru je glede na okoliščine primera treba presoditi, ali bi razumen človek podvomil v poštenost volilnega izida.
ZLV ne določa ponovnega štetja vseh glasov, četudi je bila v konkretnem primeru razlika v številu glasov med županskima kandidatoma majhna in je pri nekaterih voliščih prišlo do napake v štetju.
Glasovanje na domu je dopustno le, če oseba nedvoumno izrazi svojo voljo voliti, pri tem pa ji mora biti, enako kot na volišču, tudi na domu zagotovljena svoboda in tajnost pri izvršitvi volilne pravice.
V skladu z 79.a členom ZVDZ mora biti invalidom zagotovljen prost dostop do volišča in ne zagotovljena ureditev, ki je zanje drugačna kot za ostale volivce. V konkretnem primeru je bila zato kršena navedena določba, saj je bilo glasovanje invalida na volišču odvisno od tega, da je predstavnik volilnega odbora prišel do njega z volilnim imenikom in glasovnico, razumeti pa je, da je bilo za invalide predvideno celo posebno volilno mesto.
Četudi ne gre izključiti možnosti, da je do zatrjevanih kršitev volilnega molka prišlo, sodišče ocenjuje, da pritožnik zgolj z opisom zaznave oseb, na katere zatrjevane kršitve volilnega molka niso imele vpliva, ni v zadostni meri izkazal, da so tudi vplivale na izid volitev oziroma ni izkazal možnosti takega vpliva, zaradi katerega bi povprečno razumen volivec dvomil v poštenost volilnega izida.
lokalne volitve - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
V obravnavanem primeru je osemdnevni rok za vložitev pritožbe, vložene po 101. členu ZLV, potekel 15. 1. 2019. Ker jo je sodišče prejelo šele 16. 1. 2019, je prepozna, ne glede na to, da jo je pritožnik zadnji dan roka poslal priporočeno po pošti.
ZVDZ člen 61, 64. ZLV člen 4, 40, 45, 46, 83, 98, 99, 100, 101. ZVRK člen 2, 2/1, 4, 4/1, 6, 14, 14/5, 40. URS člen 43, 156.
lokalne volitve - volilna pravica - varstvo volilne pravice - ugovor nepravilnosti pri delu volilnega odbora - glavna obravnava
Dostop do pravnega sredstva zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora po ZLV (98. člen) se ne ujema v celoti z dostopom do sodnega varstva (110. in 101. člen ZLV) zaradi omenjenih nepravilnosti. Zakonodajalec je za nadaljnji postopek pravnega in sodnega varstva očitno predpisal omejitev, da zoper odločitev občinske volilne komisije o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora, preko katere lahko po 100. členu ZLV samo določene osebe v naslednji fazi postopka dosežejo dostop do sodnega varstva, ni upravičen vložiti pritožbe na občinski svet vsak volivec, ampak je do tega upravičen zgolj kandidat in predstavnik kandidature ali liste kandidatov, in sicer zoper tiste odločitve občinske volilne komisije o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov, ki bi lahko bistveno vplivale na izid volitev.
Drugi pritožnik bi kot kandidat na volitvah imel dostop do sodnega varstva volilne pravice v zvezi z nepravilnostmi iz njegovega tretjega ugovora (obveščanje o kandidatih na volišču) in četrtega pritožbenega ugovora (nezaščitenost volilnih skrinjic), če bi predhodno vložil ugovor po prvem odstavku 98. člena ZLV ali pa vsaj pritožbo po prvem odstavku 100. člena ZLV, pa tega ni storil. Ker torej drugi pritožnik ni izkoristil pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo (kot kandidat na volitvah), po prvem odstavku 98. člena ZLV niti po prvem odstavku 100. člena ZLV in ker je prvostopenjski sklep izdan na podlagi ugovora prvega pritožnika in je drugostopenjski organ odločal o pritožbi prvega pritožnika in ne o pritožbi drugega pritožnika, izpodbijani akt ne posega v pravno zavarovani interes drugega pritožnika.
Objektivna koncepcija sodnega varstva volilne pravice pomeni, da mora imeti tudi vsak volivec dostop do sodnega varstva pasivne volilne pravice, četudi ni bil kandidat ali predstavnik liste, in sicer po objavi rezultatov volitev ter glede nepravilnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na kolektivni izid volitev, ali pa bi šlo za prizadetost objektivne poštenosti postopka, na primer zaradi diskriminacije, zaradi česar bi razumen človek podvomil v poštenost volilnega izida; upravičenec pa mora ob tem izkoristiti pravna sredstva, ki jih je predpisal zakonodajalec.
Kar zadeva prvi pritožbeni ugovor oziroma nepravilnosti glede nedovoljenega financiranja volilne kampanije Zorana Jankovića, drugi pritožbeni ugovor oziroma zatrjevano nepravilnost glede oglaševanja podpore treh verskih skupnosti za župana Zorana Jankovića ter peti pritožbeni ugovor, ki se nanaša na zatrjevane zlorabe pri vpisovanju novih prebivalcev na območju MOL, je povsem očitno, da pravno sredstvo kandidatov ali volivcev po prvem odstavku 98. člena ZLV tem vrstam nepravilnosti ni namenjen in ravno tako ni te možnosti v situaciji, v kateri je bil drugi pritožnik stranka, zakonodajalec predpisal zgolj s 101. členom ZLV. Vendar bi drugi pritožnik lahko vložil pritožbo na sodišče in bi prišel do sodnega varstva na Upravnem sodišču, če bi Občinski svet MOL zavrnil pritožbo drugega pritožnika zoper odločitev VKMOL. Zaradi upoštevanja objektivne koncepcije sodnega varstva volilne pravice iz 43. člena Ustave namreč odločitev občinske volilne komisije po 100. členu ZLV ni nujno samo tista odločitev, ki pomeni nadaljevanje postopka, ki ga ta-isti upravičenec začne z ugovorom po prvem odstavku 98. člena ZLV. Poleg te možnosti, če je drugi pritožnik menil, da so nepravilnosti iz njegovega prvega, drugega in petega pritožbenega ugovora vplivale na izid volitev, bi lahko vložil pravno sredstvo zoper akt o ugotovitvi končnega izida volitev v občini.
Tožnik je imel zoper poročilo o izidu zagotovljeno sodno varstvo na podlagi 2. člena ZUS-1 in za rezervo še zoper dejanje na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1, pa tega ni izkoristil.
Na podlagi strogega testa sorazmernosti sodišče v konkretnih okoliščinah primera ni našlo takih pomanjkljivosti v zakonski ureditvi (ne na splošno, ampak v okoliščinah prvega pritožnika), ki bi nesorazmerno posegle v pritožnikovo pravico do varstva volilne pravice iz 43. člena Ustave.
Prvi pritožnik ni zatrjeval, da bi tekom glasovanja ali neposredno po glasovanju predstavnik njegove liste ali kateri koli drug predstavnik ali zaupnik kandidatov opozoril na nepravilno zaščitene skrinjice.
Pritožnik v pritožbi ni z ničemer poskušal utemeljiti, da je obveščanje o seznamu kandidatov na listah nepravilno do te mere, da bi to lahko bistveno vplivalo na izid volitev, kajti gola trditev, da volivec ob glasovanju ni imel pred seboj seznama kandidatov, pač pa le seznam list, kar naj bi po njegovem mnenju predstavljalo kršitev oziroma oviranje preferenčnega glasovanja, ni zadostna utemeljitev pravno relevantne nepravilnosti - tudi ob upoštevanju pritožbene navedbe o "izredno nizkem številu oddanih preferenčnih glasov."
Prvi pritožnik ni predložil nobenih dokazov o tem, da bi kdor koli podal ovadbe za storjena kazniva dejanja nezakonitega vpisa stalnega prebivalstva z namenom nezakonito vplivati na volitve oziroma uresničevanje volilne pravice. Ker naj bi se ta dejanja dogajala tedne in mesece pred volitvami, je tudi prvi pritožnik imel možnost, da bi podal prijave na policiji, tako da bi sodišče v tej fazi postopka imelo izkazan verodostojen sum, da je morebiti šlo za nezakonitosti.
Za sodišče je ključno merilo v tej zadevi tisto, ki je uveljavljeno že približno od 1976 leta naprej v sodni praksi ESČP, in sicer na podlagi člena 3 Protokola št. 1 k EKČP. Po sodni praksi ESČP, ki jo Upravno sodišče jemlje kot navdih za interpretacijo 43. člena Ustave, ker gre v predmetni zadevi za lokalne in ne za parlamentarne volitve, da načelo svobodnega izražanja mnenja na periodičnih parlamentarnih volitvah sestavljata dva elementa. Prvi element je, da se volitve in volilna kampanija ne smeta izvajati pod pritiskom za izbiro določenega kandidata ali politično stranko, drugi element pa je, da se na nobenega volivca ne sme neprimerno vplivati, da tudi voli določenega kandidata ali politično stranko. To pomeni, da morata biti zagotovljena svoboda oblikovanja mnenja (volje) volivca in svoboda izražanja (iz)oblikovanega mnenja. Kar zadeva svobodo oblikovanja mnenja, institucije Sveta Evrope to opredeljujejo kot obveznost nosilcev javne oblasti (»state authorities«), da zavzamejo nevtralno držo, še posebej kar zadeva uporabo medijev, financiranja strank, shodov itd. Kar zadeva nedržavne subjekte pa je prepovedano vplivanje na volivce preko groženj. Znotraj teh okvirov Upravno sodišče ne najde elementov nepravilnosti v podpori določenemu kandidatu preko prospektov, v katerih so udeleženi predstavniki verskih skupnosti.
Zakonodajalec je jasno predpisal, da volilne kampanije za župana in njegovo listo ni dovoljeno financirati iz proračunskih sredstev občine.
Neposredno sklicevanje na lokalne volitve, kandidate na volitvah ter morebitne pred-volilne obljube ali predstavljanje projektov za čas po volitvah, katerih izid je v času pisanja prispevkov seveda neznan, pomeni volilno propagando, med tem ko obveščanje o tem, kaj je novega, kaj je bilo narejeno in kaj je v teku brez izrecnega ali neposrednega povezovanja z lokalnimi volitvami, pomeni normalno obveščanje o dogajanjih v občini, ki ni volilna propaganda.
Od vseh sedmih listov prilog le na enem listu, kjer je del intervjuja z Zoranom Jankovićem, v oktobrski številki glasila Ljubljana, je sodišče lahko ugotovilo, da je v treh od petih odgovorov (in v dveh vprašanjih) šlo za volilno-propagandno vsebino, čeprav se ta ne bi smela financirati iz proračunskih sredstev.
Pri ugotovljeni nepravilnosti ne gre za takšno nepravilnost, ki bi lahko bistveno vplivala na izid volitev, kajti Zoran Janković je na volitvah dobil 60,45% glasov volivcev, ki so volili, med tem ko je drugi najbolje uvrščeni kandidat dobil 29,50% glasov. Lista Zorana Jankovića je dobila 42,37% glasov ali 23 mandatov v mestnem svetu, druga najbolje uvrščena stranka pa je dobila 19,6% glasov ali 10 mandatov; lista »Davkoplačevalci se ne damo več!« je dobila 0,85% glasov in 0 mandatov. Razlike so torej tako velike, da sodišče lahko z zanesljivostjo ugotovi, da nepravilnost v omenjenem intervjuju z Zoranom Jankovićem ni mogla vplivati na kolektivni izid volitev.
Predmet tega postopka je vprašanje, ali bi zaradi omenjenega dela intervjuja, ki je pomenil volilno propagando, razumen volivec utemeljeno podvomil v poštenost celotnih volitev. Sodišče ne dvomi, je da zaradi nepravilnosti, ki jo je pritožniku na podlagi bremena utemeljevanja in dokazovanja uspelo izkazati v tem postopku, odgovor na to vprašanje negativen.
lokalne volitve - občinska volilna komisija - poročilo komisije
Tožnik, ki je na lokalnih volitvah nastopal kot kandidat za župana, neutemeljeno ugovarja, da mu ni bil omogočen osebni nadzor nad delom volilnih odborov in OVK. Kandidat namreč ne more biti predstavnik oziroma zaupnik kandidata oziroma liste kandidatov (tretji odstavek 47. člena ZLV).
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - odločitev o pritožbi zoper akt občinske volilne komisije
Ker je zakonodajalec v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV določil, da je dopusten upravni spor, in ker je zakonodajalec v drugem odstavku 100. člena ZLV določil, da občinski svet „odloči“ o pritožbi, v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV pa zakonodajalec uporablja pojem „če občinski svet pritožbi ne ugodi“, je treba določilo drugega odstavka 100. člena in prvi odstavek 101. člena ZLV interpretirati tako, da občinski svet na drugi stopnji odloči s pravnim aktom, ki mora imeti ob smiselni uporabi določb ZUP (4. člen) obvezne sestavine, kot jih mora imeti upravna odločba – torej uvod, izrek in obrazložitev.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - odločitev o pritožbi zoper akt občinske volilne komisije - smiselna uporaba ZUP - obvezne sestavine odločbe
Sodišče ugotavlja, da je treba določbe ZLV interpretirati ustavno skladno. Ker je zakonodajalec v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV določil, da je dopusten upravni spor, in ker je zakonodajalec v drugem odstavku 100. člena ZLV določil, da občinski svet „odloči“ o pritožbi, v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV pa zakonodajalec uporablja pojem „če občinski svet pritožbi ne ugodi“, je treba določilo drugega odstavka 100. člena in prvi odstavek 101. člena ZLV interpretirati tako, da občinski svet na drugi stopnji odloči s pravnim aktom, ki mora imeti ob smiselni uporabi določb ZUP (4. člen) obvezne sestavine, kot jih mora imeti upravna odločba – torej uvod, izrek in obrazložitev.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - romska skupnost - predstavnik romske skupnosti
Pripadniki romske skupnosti imajo pravico sami na podlagi svoje volilne pravice predlagati svoje predstavnike v občinski svet. Na rednih volitvah bodo volilci lahko izvolili kandidata, ki bo v občinskem svetu predstavljal in zastopal interese romske skupnosti.
ZLS člen 21. ZUP člen 276, 276/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-4.
obratovalni čas gostinskega obrata - izvirna pristojnost občine - ničnostna tožba
Sodišče zaključuje, da je odločba toženke, katere odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici je zahteval tožnik, upravna zadeva iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer je to odločbo izdala Občina Žalec, torej samoupravna lokalna skupnost.
Ker je o predmetni tožnikovi zahtevi odločal župan Občine Žalec, namesto pristojno ministrstvo, kot določa drugi odstavek 276. člena ZUP, sodišče ugotavlja, da je o tej zahtevi odločal stvarno nepristojni organ, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.
lokalne volitve - zavrnitev kandidature za člana občinskega sveta - pomanjkljiva vloga - odprava pomanjkljivosti - formalne pomanjkljivosti kandidature
Napaka predmetne kandidature je v tem, da je za predstavnika kandidature določen eden od kandidatov na listi kandidatov za občinski svet. Ker gre za pomanjkljivost formalne narave, ki jo je mogoče odpraviti brez izvedbe novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku, kandidature ni mogoče zavrniti ne da bi bil predlagatelj pred tem pozvan k odpravi pomanjkljivosti.
Območna volilna komisija je dolžna takoj, ko prejme kandidaturo, preveriti, ali je vložena pravočasno in ali je določena v skladu z zakonom. V kolikor vsebuje formalne pomanjkljivosti, to so pomanjkljivosti, ki jih je mogoče z enostavnim popravkom in v kratkem roku popraviti, brez izvedbe novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku, kandidature ni mogoče zavrniti, ne da bi bil predlagatelj pred tem pozvan k odpravi pomanjkljivosti.
lokalne volitve - ugovor zoper odločitev komisije - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije - zavrženje pritožbe - aktivna legitimacija
Ni mogoče s pritožbo na sodišče uveljavljati nezakonitosti potrjene liste kandidatov, ne da bi pred tem bil podan ugovor v smislu 96a člena ZLV. Vložitev ugovora je procesna predpostavka za vložitev pritožbe na sodišče. Aktivno legitimiran za vložitev ugovora je le predstavnik liste, ne pa kandidat ali volivec.
Sodišče zaključuje, da zaradi zamude roka iz prvega odstavka 74. člena ZLV predlog tožeče stranke z dne 23. 10. 2018 ni izpolnjeval pogoja za obravnavo, zato je bila odločitev tožene stranke, ki ga je zavrnila, pravilna, in z njo ni bilo nedopustno poseženo v volilno pravico tožeče stranke, ki jo sicer zagotavlja 43. člen Ustave RS. Glede na to izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati neustavnosti in nezakonitosti.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - ime liste kandidatov - formalna pomanjkljivost - odprava pomanjkljivosti
V predmetni zadevi so nesporno podane zakonske zahteve za določitev imena predlagatelja kandidatnih list, katerim pritožnik ni zadostil. Tako sodišče ocenjuje, da ni utemeljen pritožbeni ugovor o nesorazmernem ravnanju tožene stranke, ko je zavrnila predmetne liste kandidatov, ker le-te nesporno niso bile skladne z določili relevantnih zakonskih določil, tožena stranka pa je ravnala tako, kot je njena zakonska dolžnost, pri čemer je pritožnika predhodno pozvala na odpravo formalnih pomanjkljivosti, v pozivu pa opisala pravno podlago in vsebino relevantnega zakonskega določila ter celo navedla, kakšno je lahko primeroma poimenovanje predlagateljev v primeru interesno povezanih skupin volivcev.
lokalne volitve - zavrnitev liste kandidatov - formalne pomanjkljivosti kandidature - odprava pomanjkljivosti
Po presoji sodišča je glede na navedeno dejansko in pravno podlago tožena stranka v okviru preizkusa liste kandidatov pravilno ocenila, da gre pri poimenovanju predlagatelja z imenom „A.“ za formalno pomanjkljivost, zato je od predstavnika kandidatur s pozivom z dne 22. 10. 2018 zahtevala, da to pomanjkljivost v roku treh dni odpravi. Listine sodišču predloženega volilnega spisa izkazujejo, da je OVK dne 23. 10. 2018 prejela odgovor, iz katerega izhaja vztrajanje pri imenu predlagatelja "A.". Navedeno dejstvo ter podatek, da v zakonsko dopustnem roku 3 dni OVK ni prejela drugega odgovora v zvezi s pozivom z dne 22. 10. 2018, sodišče pritrjuje toženi stranki, da je glede na opisano dejansko stanje in pravno podlago kandidatne liste, ki jih je predložil predlagatelj z imenom „A.“, v celoti zavrnila.
lokalne volitve - zastopanost kandidatov po spolu - soglasje kandidata - preklic soglasja za kandidaturo
Soglasje kandidata za kandidaturo je enostranska izjava volje, za njeno veljavnost pa mora biti izražena prava in resnična volja izjavitelja. Če ta ni dana ali je dana v zmoti, pogoj iz 70. člena ZLV ni izpolnjen. O veljavnosti danih soglasij odloča občinska volilna komisija.