lokalne volitve - ugovor zoper listo kandidatov - lista kandidatov politične stranke za člane občinskega sveta - lista kandidatov politične stranke za člane krajevne skupnosti - ugovor zoper kandidaturo za župana - upravičeni vlagatelj ugovora - kandidat
Ključno vprašanje tega spora je, kako je treba razlagati pojem „kandidat“ iz prvega odstavka 96. člena ZLV: ali so mišljeni samo kandidati na tisti listi, v zvezi s katero vlagatelj ugovora uveljavlja nepravilnosti, ali pa je treba v krog upravičencev šteti kandidate na katerikoli listi, ki so v istem postopku kandidiranja. Če bi zakonodajalec hotel omejiti mehanizme za varstvo volilne pravice samo na kandidate liste, pri kateri naj bi bile podane nepravilnosti, bi to tudi določil, pa ni. Takšna razlaga je skladna tudi z mednarodnimi standardi na obravnavanem področju.
lokalne volitve - kandidatura za volitve za člane svetov krajevnih skupnosti - zavrnitev kandidature - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Vloge, ki so vezane na roke, se v volilnih zadevah vlagajo neposredno pri pristojnih organih, kar pomeni, da se kot datum oziroma čas prejema takšne vloge šteje trenutek, ko je vloga prispela na Upravno sodišče Republike Slovenije.
lokalne volitve - volitve članov sveta krajevne skupnosti - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - odločanje volilne komisije - odločanje sodišča o pritožbi - delna zavrnitev kandidatne liste
70.a člen ZLV določa dve pravili, in sicer da vsakemu spolu pripada najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na listi kandidatov ter da morajo biti kandidatke in kandidati na prvi polovici liste razporejeni izmenično po spolu. Lista kandidatov je skladna z zakonom, če so navedeni pogoji v celoti izpolnjeni. V primeru neizpolnitve teh pogojev je volilna komisija dolžna v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ listo kandidatov zavrniti. Predlogu pritožnika, naj sodišče kandidatno listo potrdi v delu, kjer so zakonski pogoji izpolnjeni, in zavrne (zgolj) v preostalem delu, ni mogoče slediti. Določbo tretjega odstavka 56. člena ZVDZ je namreč mogoče uporabiti le v primeru, ko za to obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature, ne pa liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - odločanje volilne komisije - delna zavrnitev kandidatne liste
70.a člen ZLV med drugim določa, da morajo politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi. Navedeni pogoj je treba pri presoji zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov šteti kot materialni pogoj in ne za formalno pomanjkljivost. V primeru neizpolnitve tega pogoja je volilna komisija dolžna, skladno s prvim odstavkom 56. člena ZVDZ, listo kandidatov zavrniti in ne, kot meni pritožnik, v skladu z drugim odstavkom istega člena ZVDZ od predlagatelja zahtevati odpravo pomanjkljivosti. Prav tako se sodišče ne strinja s pritožnikom, da bi bilo možno listo kandidatov zavrniti samo deloma. Glede posameznih kandidatov je namreč možno listo zavrniti samo v primeru, ko obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature in ne liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru. V zvezi s pritožbeno navedbo, da bi bilo treba dopustiti črtanje enajstega kandidata na listi, pa sodišče pojasnjuje, da je v skladu z določbo 70. člena ZLV za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata, ki je nepreklicno. Zato takšno popravljanje liste kandidatov ni možno. Predlagatelj pa bi lahko vložil drugo ustrezno listo kandidatov namesto prvotne.
lokalne volitve - volitve v občinski svet - kandidatne liste - tajno glasovanje
Iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta in ki ga je predlagatelj vložil, kar pomeni da je del volilne dokumentacije, pa pod točko 7 izhaja, da so udeleženci listo kandidatov določili z javnim glasovanjem. Ob podatku, ki ga je toženki predložil predlagatelj sam ter ob jasni zakonski določbi 51. člena ZLV, da morajo biti kandidati določeni s tajnim glasovanjem, je toženka pravilno ugotovila, da lista kandidatov ni določena v skladu z zakonom, zaradi česar jo je v celoti zavrnila.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - določanje kandidatne liste - tajno glasovanje - zapisnik - javna listina - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Toženka je kandidaturo zavrnila, ker je v predloženem zapisniku pisalo, da so udeleženci listo kandidatov določili z javnim glasovanjem. Pritožnik zatrjuje, da je bilo glasovanje tajno ter da je v zapisniku prišlo do očitne tiskarske pomote. Po mnenju sodišča toženka vloge, s katero je pojasnjena pomota, ne bi smela obravnavati kot dopolnitve h kandidaturi in je ne upoštevati le zato, ker je prispela po poteku časa za vložitev kandidatur. Četudi je v zapisniku o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta, navedeno, da so udeleženci listo kandidatov določili z javnim glasovanjem, je treba upoštevati, da je skladno s prvim odstavkom 171. člena ZUP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. Toženka ni imela nobenega razloga, da se ni opredelila do navedbe, da je prišlo do pomote, in do dokazov o tej pomoti. S tem so podane kršitve pravil postopka, ki so take narave, da so lahko imele vpliv na končno odločitev.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta in člane sveta krajevne skupnosti - določitev liste kandidatov - presoja zakonitosti liste kandidatov - tajnost glasovanja
Politična stranka, ki sodeluje na volitvah, mora poskrbeti za to, da lahko izkaže obstoj zakonskih pogojev ob vložitvi kandidatne liste. Pri neizpolnjevanju pogoja glede tajnosti glasovanja tako ne gre za formalno pomanjkljivost kandidature, zaradi česar občinska volilna komisija ni bila dolžna ravnati v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ ter predlagatelja pozvati na odpravo pomanjkljivosti, kot to zmotno meni pritožnik.
lokalne volitve - enakopravna zastopanost kandidatov po spolu - zavrnitev liste kandidatov - delna zavrnitev liste kandidatov - umik kandidature
Člen 70.a ZLV določa dve pravili, in sicer da vsakemu spolu pripada najmanj 40% kandidatur oziroma mest na listi kandidatov in da morajo biti kandidatke in kandidati na prvi polovici kandidatne liste razporejeni izmenično po spolu. Pri tem pa določa izjemo za liste s tremi kandidati oziroma kandidatkami, kjer mora biti najmanj en predstavnik vsakega spola. Navedene pogoje je treba šteti kot materialne pogoje pri presoji zakonitosti liste kandidatov. Zato je samo v primeru, če so pogoji iz 70.a člena ZLV v celoti izpolnjeni, lista kandidatov v skladu z zakonom. V primeru neizpolnitve navedenih pogojev je zato dolžna volilna komisija v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ listo kandidatov zavrniti.
V obravnavanem primeru ni možno upoštevati pritožnikovega predloga, da naj sodišče ob upoštevanju odstopne izjave četrte kandidatke, potrdi listo glede prvih treh kandidatov. Po določbi tretjega odstavka 56. člena ZVDZ lahko volilna komisija listo kandidatov zavrne v celoti ali samo glede posameznih kandidatov. Navedeno določbo pa je mogoče uporabiti le v primeru, ko za to obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature in ne liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi Uv 212/2011. Zato se pritožnik ne more uspešno sklicevati na sodbi Upravnega sodišča, s katerima je sodišče v primerljivih zadevah pred časom sicer odločilo drugače, saj je sodišče v obravnavanem primeru sledilo kasnejšemu, drugačnemu stališču Vrhovnega sodišča.
Glede pritožnikove navedbe, da je četrta kandidatka umaknila kandidaturo, sodišče pojasnjuje, da v skladu z določbo 70. člena ZLV za vsako kandidaturo potrebno pisano soglasje kandidata, ki pa je nepreklicno. Zato navedeni umik kandidature imenovane kandidatke v tem sporu ni relevanten. Prav tako pritožnik kot predlagatelj liste kandidatov po preteku roka ne more spreminjati kandidatne liste.
lokalne volitve - zavrnitev kandidature za člana občinskega sveta - določanje kandidatov - pravila politične stranke - pasivna volilna pravica - omejevanje pasivne volilne pravice
Pasivna volilna pravica pomeni, da imajo vsi pravico kandidirati in biti voljeni pod enakimi pogoji. Ne pomeni pa, da bi vsakdo lahko kandidiral v vsakem primeru, ne glede na pravila, ki jih določa volilna zakonodaja. Če je nekomu zaradi notranjih pravil politične stranke onemogočeno kandidiranje, ker stranka v občini nima dovolj članov, to ni v nasprotju z zakonom. ZLV namreč v 51. členu dopušča, da lahko politične stranke postopek kandidiranja urejajo s svojimi pravili.
lokalne volitve - določanje kandidatov - tajno glasovanje
V obravnavanem primeru je OVK utemeljeno zavrnila listo kandidatov pritožnika za člane občinskega sveta zaradi kršitve določbe 51. člena ZLV, ki določa, da politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Po določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Po določbi drugega odstavka 72. člena ZLV morajo biti h kandidaturi oziroma listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, priložena tudi pravila politične stranke o odločanju kandidatov oziroma list kandidatov in zapisnik o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov. Tudi Statut... določa, da člani kandidacijskega zbora o kandidatni listi glasujejo tajno. Med strankama ni sporno, da iz zapisnika 12. seje Občinskega odbora A. ni razviden podatek o tem, ali je bilo glasovanje opravljeno ali ne, in tudi ne o tem, ali je bilo glasovanje tajno. To pa pomeni, da kandidatna lista ni sestavljena v skladu z zakonom. Pri tem gre za vsebinsko neskladje z določbo 51. člena ZLV in ne samo za formalno pomanjkljivost kandidatne liste.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta - določitev liste kandidatov - presoja zakonitosti liste kandidatov
V zvezi z vprašanjem o dopustnosti zavrnitve posameznih kandidatur je stališče zavzelo že Vrhovno sodišče RS, po katerem je določbo tretjega odstavka 56. člena ZVDZ mogoče uporabiti le v primeru, ko za to obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature, ne pa liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru.
lokalne volitve - volitve župana - preizkus liste kandidatov - zavrnitev kandidature - določanje kandidatov - tajnost glasovanja - napaka v zapisniku
Volilni organi in pristojna sodišča morajo določbe ZLV in ZVDZ interpretirati in v posamičnih primerih uporabiti tako, da je v čim večji meri omogočeno uresničevanje volilne pravice in njeno učinkovito sodno varstvo. Tajnost glasovanja je sicer zakonski pogoj iz 51. člena ZLV in mora biti zato brezpogojno izpolnjen za zakonitost kandidatne liste. Vendar je v obravnavanem primeru predlagatelj kandidature podal izjavo, da je pri pisanju zapisnika prišlo do tiskarske napake in je pomotoma navedeno, da se je glasovalo javno, kar ne drži, ampak je glasovanje potekalo tajno. To izjavo, ki očitno ni dopolnitev kandidature, je toženka prejela pred izdajo izpodbijanega akta, vendar je ni vsebinsko presojala, čeprav bi jo po presoji sodišča morala.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta - določitev liste kandidatov - presoja zakonitosti liste kandidatov
Pogoja iz člena 70.a ZLV je treba šteti kot materialna pogoja pri presoji zakonitosti liste kandidatov. Tako pri nespoštovanju navedenegih pogojev ne gre za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče naknadno odpraviti v smislu drugega odstavka 56. člena ZVDZ. Zato volilna komisija tudi ni bila dolžna postopati po drugem odstavku 56. člena ZVDZ, ki se nanaša samo na primere, ko volilna komisija ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.
varstvo volilne pravice - lista kandidatov za člane občinskega sveta - določitev liste kandidatov - zastopanost kandidatov po spolu
V skladu z določbo prvega odstavka 70.a člena ZLV morajo biti kandidatne liste sestavljene tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi, pri čemer morajo politične stranke ali volivci kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Tožena stranka je ugotovila, da na listi kandidatov ne pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi, saj kandidatno listo sestavlja 10 moških in 16 žensk, zato je zavrnila kandidatno listo.
ZGos člen 12. Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, na območju Občine Medvode člen 4, 7.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - soglasje za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem delovnem času
V obravnavanem primeru je sporna 2. točka izreka izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila soglasje za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času. Pri tem ne gre za diskrecijsko odločanje in tudi ne za odločanje, ki bi bilo arbitrarno, kot se zatrjuje v tožbi, temveč gre za odločanje na podlagi meril, ki jih vsebujejo predpisi in na katere se pravilno sklicuje že organ prve stopnje. Prav tako ne drži tožbena trditev, da bi toženka morala izdati soglasje oziroma dovoliti prijavljeni podaljšani delovni čas. Za izdajo soglasja namreč ni dovolj, da je vloga popolna, in tudi ne, da je izdano pravnomočno gradbeno in uporabno dovoljenje. Izpolnjeni morajo biti tudi nadaljnji, vsebinski pogoji, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Dejanskim ugotovitvam ter razlagi oziroma uporabi predpisov v tej zvezi tožnica v tožbi ne ugovarja, tako kot jim tudi ni ugovarjala v pritožbi.
ZLS člen 33, 33/6. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
tožba v upravnem sporu - odlok o proračunu občine - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - aktivna legitimacija - član občinskega sveta
Tožnik, ki je član občinskega sveta, nima zakonske podlage niti v ZUS-1 niti v ZLS za vložitev tožbe zoper sklep občinskega sveta, s katerim je bil sprejet Odlok o proračunu Občine Žalec za leto 2014.
Sodišče tudi nima pravne podlage za presojo zakonitosti sprejetega Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2014. Odlok namreč ne ureja posamičnega razmerja po drugem odstavku 2. člena ZUS-1, zato ima naravo splošnega in ne posamičnega akta.
ZLV člen 4, 35. ZVDZ člen 34. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
občinska volilna komisija - imenovanje člana občinske volilne komisije - predlog politične stranke - predlog svetniškega kluba politične stranke - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je sicer res najprej za člana občinske volilne komisije predlagala C.C., vendar je njen klub svetnikov kasneje podal drugačen predlog, iz česar smiselno izhaja, da so se njeni svetniki strinjali s tem, da C.C. postane namestnik članice volilne komisije. Občinski svet je torej C.C. imenoval tako, kot je predlagal klub svetnikov tožeče stranke. Tožeča stranka zato ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o imenovanju članov občinske volilne komisije. Ker je tožena stranka sledila predlogu kluba svetnikov tožeče stranke, tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor, zato je sodišče tožbo zavrglo.
ZFO-1 člen 21, 21/1, 23. ZIPRS1314 člen 33, 46, 46/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje občin - sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo - vračilo namenskih sredstev
Za uporabo določb tretjega odstavka 46. in 33. člena ZIPRS1314 zadošča, da obstaja terjatev do tožnice iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, katere poplačilo pristojni organ skladno s prvim odstavkom 33. člena ZIPRS1314 zahteva takoj in ne šele po pravnomočni ugotovitvi sodišča ali upravnega organa.
občina - investicije v lokalno javno infrastrukturo - financiranje investicij - pogoji za sofinanciranje investicij - vračilo namenskih sredstev Evropske unije
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi se morala določba 33. člena ZIPRS1314 razlagati tako, da je lahko temelj zahtevka za vračilo sredstev le pravnomočna sodna ali upravna odločba. Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona. Ta pa v drugem odstavku določa, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države na zahtevo pristojnega organa. Po presoji sodišča je navedena zakonska določba jasna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja tožeča stranka. Takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage, saj mora v primeru ugotovljenih kršitev neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna takoj (ne šele po pravnomočni ugotovitvi sodišča ali upravnega organa) izvesti vse ukrepe za vračilo teh sredstev.
občina - sofinanciranje investicij občin - načrt porabe občine - vračilo namenskih sredstev
Za uporabo določil tretjega odstavka 46. člena in 33. člena ZIPRS1314 zadošča, da obstaja terjatev do občine iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, katere poplačilo zahteva pristojni organ. V primeru, da bo v pravdnem postopku ugotovljeno, da ta ni obstajala, pa bosta morali stranki, če ne bo dogovora, spor glede sredstev po 21. členu ZFO-1 rešiti v postopku pred rednim sodiščem.