komunalni prispevek - komunalno opremljanje zemljišč - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - cesta
Iz določb ZPNačrt (predvsem iz 79. člena) izhaja zakonska ureditev, po kateri je mogoče odmerjati komunalni prispevek tudi za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo in ne le investitorju za gradnjo novega objekta oziroma njegovo širitev. Da tudi ceste spadajo med komunalno opremo, pa izhaja iz 71. člena ZPNačrt.
dohodnina - odmera dohodnine - posebna olajšava za istega vzdrževanega družinskega člana - sporazum v civilnem postopku
Davčna zavezanca sta se v civilnem postopku dogovorila, kako bosta uveljavljala pravico do posebne olajšave v davčnem postopku. Iz samega dejanja davčnih zavezancev pa izhaja, da je tožeča stranka uveljavljala davčno olajšavo za oba otroka v celoti, medtem ko je nesporno D.D. uveljavljal olajšavo v višini plačane preživnine, kar pomeni, da se zavezanca v davčnem postopku nista mogla sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal pravico do posebne olajšave. Ob oddaji davčne napovedi torej sporazuma med davčnima zavezancema ni bilo več, zato je treba ob odločanju uporabiti 2. odstavek 11. člena ZDoh.
gradnja objekta - neposredno grozeča naravna oziroma druga nesreča
Iz upravnih spisov izhaja, da je inšpektor pred izdajo inšpekcijskega ukrepa ugotovil, da potekajo lapornate plasti za podpornim zidom, novozgrajenim prizidkom in garažnim objektom v gradnji, horizontalno, in da zato ni nevarnosti za povzročitev zdrsov po odstranitvi stopničaste gradnje podpornih zidov prizidka, garažnega objekta ter odstranitve nelegalne gradnje. Inšpektor je torej ob inšpekcijskem ogledu ugotovil, da ne obstajajo okoliščine, ki bi izkazovale neposredno grozečo naravno nesrečo, kar bi sicer morebitni zdrs zemljine lahko bil.
spremenjeno gradbeno dovoljenje - legalizacija dela objekta - gradbeno dovoljenje
Določbe 67. in 73. člena ZGO-1 ne omogočajo pridobitve gradbenega dovoljenja zgolj za tiste dele, ki so bili izdani v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, saj objekta, ki je zgrajen v nasprotju z upravnim dovoljenjem ni mogoče ločevati na del, ki je skladen z gradbenim dovoljenjem, od dela, ki ga predstavlja klet in izvedeni prizidki, kar želita tožnika s spremenjenim zahtevkom legalizirati. Iz navedenega razloga je zato mogoča le izdaja gradbenega dovoljenja za objekt v celoti, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določa prostorski izvedbeni akt.
ZUP člen 237/2, 35, 35/4, 237, 237/2, 35, 35/4, 237. ZFO-1 člen 9, 9.
občinska taksa za oglaševanje na javnem mestu - izločitev uradne osebe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pritožbeni postopek je vodila oseba, ki je na prvi stopnji odločala o zadevi, zato bi se morala v pritožbenem postopku izločiti po 4. točki 35. člena ZUP. Odločba o odmeri občinske takse za oglaševanje na javnih mestih mora vsebovati obdobje, za katero je taksa odmerjena, natančno določeno višino obveznosti glede na tarifo in veljavno vrednost točke, kot tudi natančno določene taksne predmete, ki se nahajajo na javnih mestih.
nastanek davčne obveznosti - promet blaga - dobava delov operacijskih miz - leasing - DDV
Pravilna je opredelitev pritožbenega organa, da gre v obravnavanem primeru za promet blaga po 3. točki 2. odstavka 4. člena ZDDV, po kateri se za promet blaga šteje tudi izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje oziroma na podlagi prodajne pogodbe z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega obroka. Za razmejitev prometa storitev od prometa blaga je pomembna izključno kvalifikacija po tej zakonski določbi. Elementi zakonskega dejanskega stanu so izročitev blaga kupcu v posest, dogovorjen bodoči prenos lastninske pravice in obročno odplačevanje. Ker zgoraj navedeno pravilo 3. točke 2. odstavka 4. člena ZDDV tovrstne transakcije, ko je po preteku določenega obdobja dogovorjen prenos lastninske pravice, izrecno opredeljuje kot promet blaga, se ne glede na možne vmesne civilnopravne učinke pogodbe dobava delov operacijskih miz, kot v obravnavanem primeru, šteje po ZDDV za obdavčljivi promet blaga, pri čemer davčna obveznost nastane že z izročitvijo blaga nasprotni stranki.
Uredba Sveta (ES) št. 1493/99 z dne 17. 5. 1999 člen 9.
neposredna plačila v kmetijstvu - subvencije v kmetijstvu - pridelava vina - podpora za trajno opustitev vinogradniških površin - prijava pridelka v register - oskrbovanje površin
Subvencija za krčitev vinograda je namenjena le tistim pridelovalcem vina, ki imajo ob predložitvi zahteve aktivne vinogradniške površine, ne pa tudi tistim, ki so že sami, iz kakršnih koli razlogov, začeli z opuščanjem pridelave vina.
Uredba o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso člen 11, 11.
premijske pravice za krave dojilje - neposredna plačila v kmetijstvu
Po določbi 11. člena Uredbe o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso se upravičencu, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi krave dojilje po definiciji iz Uredbe 1782/03/ES, najkasneje do 1. maja 2005 določi individualno zgornjo mejo za krave dojilje (premijske pravice), ki je enaka številu odobrenih premij za krave dojilje za leto 2004, znižano za nacionalno rezervo. Navedena določba pomeni, da se upravičencu v letu 2005 dodeli enako število premijskih pravic, kot mu je bilo v letu 2004 dodeljenih premij za krave dojilje. Ker tožniku v premijskem letu 2004 niso bile dodeljene premije za krave dojilje, posledično to pomeni, da mu tudi v letu 2005 ne pripadajo premijske pravice.
Sodišče se namreč strinja s tožnikom, da gre v primeru 23. člena ZKZ za izločitvene kriterije, ki jih je potrebno ugotavljati po vrsti, kot so navedeni v zakonu, in je metoda javne dražbe v primeru prodaje stvarnega premoženja države upravičena šele, če so posamezni predkupni upravičenci izenačeni tudi na podlagi kriterijev 1. in 2. točke 2. odstavka 23. člena ZKZ.
Uredba o ureditvi trga za goveje meso člen 8, 14, 8, 14.
premija za krave dojilje - dodatna nacionalna premija za krave dojilje - ekstenzifikacijsko plačilo za krave dojilje - neposredna plačila v kmetijstvu
Zaključek tožene stranke, da tožnik nima dveh krav dojilj, pač pa dve kravi molznici, temelji na ugotovitvi, kolikšna skupna individualna mlečna kvota za oddajo/prodajo mleka je bila tožniku dodeljena v kvotnem letu 2004/2005. Glede na navedeno dejstvo, ki v zadevi ni sporno in ob upoštevanju 8. člena Uredbe o ureditvi trga za goveje meso, ki določa pogoje za premijo za kravo dojiljo in dodatno nacionalno premijo za kravo dojiljo, je zato tak zaključek tožene stranke v navedeni zadevi pravilen. Posledično pa je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi ekstenzifikacijskega plačila za krave dojilje.
ZDavP pojem davek opredeljuje v svojem 1. členu, v nadaljnjih določbah pa ga ne uporablja dosledno, tako da ta pojem v okviru različnih zakonskih določb izraža različno vsebino. Zato je njegov pomen tudi po presoji sodišča utemeljeno razlagati v okviru relevantne zakonske kategorije: ko gre za vračanje davka, v okviru določb o vračanju, torej določb 95. člena ZDavP. Skladno s temi določbami se vrača davek, obresti, denarne kazni in stroške postopka (1. odstavek 95. člena), pri tem pa je le za davek določeno, da zavezancu pripadajo ob vračilu tudi zamudne obresti (4. odstavek istega člena). Pojem davek, ko gre za vračanje po ZDavP torej ne vključuje tudi obresti, posledično pa po (relevantnih) davčnih predpisih ni podlage za vračanje obrestovanih zamudnih obresti oziroma za plačilo zamudnih obresti od neupravičeno odmerjenih in plačanih zamudnih obresti.
posebna olajšava - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - dohodnina
Glede vrstnega reda, po katerem se upošteva višina posebne olajšave za posameznega otroka, je v zvezi z razlago oziroma uporabo vsebinsko enakih določb takrat veljavnega ZDoh že zavzelo stališče tako Upravno kot Vrhovno sodišče. Tudi v tem primeru sodišče razume zakon tako, da gre pri omenjenih določbah 108. člena ZDoh-1 za vrstni red otrok, ki se ravna po njihovem rojstvu. Prav tako v ZDoh-1 ni določb, po katerih bi se davčne olajšave upošteval skupno, za vse vzdrževane družinske člane. Zato se tožnikov prispevek za vsakega od treh otrok presoja individualno, z ozirom na višino olajšave, ki se sicer po zakonu prizna za vsakega otroka.
Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 16, 16/3.
letni dohodek družine - porodniško nadomestilo - vrtec - plačilo vrtca - uvrstitev v plačilni razred
Ker ima po določbah ZSDP porodniško nadomestilo enak namen kot plačila oziroma nadomestila za čas brezposelnosti, po presoji sodišča ni podlage za to, da se ne bi tudi porodniško nadomestilo, enako kot omenjeni kategoriji, upoštevalo kot izvzeto pri ugotavljanju letnega dohodka družine za določitev znižanega plačila po Pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih.
ZDoh-1 člen 108, 108. ZDavP-1 člen 25, 254, 25, 254, 25, 254.
posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane - dohodnina
Ker gre pri roku za uveljavljanje posebne davčne olajšave iz 254. člena ZDavP-1 za izjemo, ni mogoče upoštevati splošnega pravila iz 25. člena ZDavP-1, po katerem je popravljanje davčne napovedi dovoljeno le do poteka roka za njeno vložitev.
prekinitev postopka - pravni naslednik - redna likvidacija družbe - davek od dobička pravnih oseb - ugotovitveni postopek
V obravnavanem primeru je odločitev o ustavitvi postopka odvisna od ugotovitve obstoja pravnih naslednikov. ZGD-1, pa tudi ZGD, ki je, kot utemeljeno opozarja tožeča stranka, na podlagi 705. člena ZGD-1 relevanten v tej zadevi, likvidacijo opredeljuje kot prenehanje pravne osebe brez pravnega naslednika. Pravnih naslednikov ni mogoče ugotoviti na podlagi registrskih podatkov izbrisane družbe in torej brez izvedenega ugotovitvenega postopka zaradi ugotovitve obstoja eventualnega (singularnega) pravnega naslednika, ki ga je v primeru, kot je obravnavani, mogoče ugotovitvi prvenstveno iz poročila o poteku likvidacijskega postopka oziroma sklepa o potrditvi sklenjene prisilne poravnave.
odločanje po prostem preudarku - premestitev obsojenca
Sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka, ker ocenjuje, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila ugotovljena vsa pravno pomembna dejstva in okoliščine, ki so podlaga za odločanje po prostem preudarku.
vino - drugi proizvodi iz grozdja in vina - geografsko poreklo - označevanje drugih proizvodov
Iz listin nesporno izhaja, da je vino teran, iz katerega je bila izdelana teranova desertna likerska pijača, katere prodajo je prepovedal upravni organ prve stopnje, izdelana s strani pridelovalca (tožeče stranke), ki je registriran v registru pridelovalcev grozdja in vina, in da vino iz katerega je bila pijača izdelana, ustreza Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina ter Pravilniku o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja-teran. Zato je tožeča stranka, v skladu z 28. členom ZVDP, ki določa, da se drugi proizvodi lahko označijo z geografskim poreklom le, če grozdje oziroma vino, iz katerega so predelani, izvira v celoti iz označenega območja, in zato obstajajo predpisana dokazila, teranovo desertno likersko pijačo, R. (drugi proizvod iz vina) upravičeno poimenovala s predpono "teranova".
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z odločitvijo drugostopnega organa se je v korist tožnika odpravila odločitev prvostopnega organa o zavrženju njegove zbirne vloge za leto 2005 in tako v smislu 1. odstavka 9. člena Uredbe postopek odločanja o ukrepih kmetijske politike še ni (bil) končan ter si tožnik z vložitvijo tožbe zoper akt, s katerim je bilo ugodeno njegovi pritožbi, v upravnem sporu ne more izboljšati svojega pravnega položaja.