brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnici je bila s pravnomočno odločbo organa za brezplačno pravno pomoč izrečena šestmesečna prepoved vlaganja novih prošenj za brezplačno pravno pomoč, zato so bile tožničine prošnje, vložene v tem obdobju, pravilno zavržene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninski zahtevek zaradi protipravnega pridržanja na zdravljenju
Ugotovitev organa, da je tožnik prostovoljno nadaljeval zdravljenje po 12. 11. 2010, sama po sebi ne zadošča za sklep o očitni neutemeljenosti tožnikovih pričakovanj glede odškodninskega zahtevka za zatrjevano protipravno pridržanje pred tem datumom. Zgolj dejstvo, da je bilo v enem tožnikovem primeru ugotovljeno, da nima verjetnih izgledov za uspeh z odškodninskim zahtevkom zaradi pridržanja na zdravljenju brez njegove privolitve, pa še ne pomeni, da so njegova pričakovanja očitno neutemeljena tudi v obravnavanem primeru. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru namreč ni razvidno, da bi tudi o pridržanju tožnika dne 8. 11. 2010, za katerega tožnik trdi, da je bilo protipravno in zato želi uveljavljati odškodninski zahtevek, odločalo sodišče, tako kot v prej omenjeni zadevi.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - zavrženje tožbe
Upravičen vzrok za zamudo je tak vzrok, ki ni nastal po krivdi stranke oziroma v njeni sferi. Tudi če sodišče tožniku verjame, da je 25. 10. 2011 doživel hud živčni stres, ostaja neizkazano, zakaj ni tožbe vložil do izteka roka za njeno vložitev, to je do 9. 11. 2011, oziroma kaj mu je preprečevalo, da tega ni storil, bil pa je sposoben vložiti tožbo 11. 11. 2011, torej dva dni po izteku zakonskega roka. Tožnik zato po presoji sodišča ni izkazal, da ni kriv za zamudo.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-3. ZUP člen 138, 138/1.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - osebni podatki - historični izpisek iz zemljiške knjige - seznam posestnikov
Z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ.
Določilo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je tožena stranka napačno uporabila, kajti po tem določilu se zahteva ne zavrne avtomatično, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Četudi ZDIJZ v obravnavanem določilu izrecno ne določa načela sorazmernosti glede poseganja v človekove pravice (3. odstavek 15. člena Ustave RS) oziroma načela praktične konkordance, gre v obeh primerih za splošni pravni načeli, ki ju je treba upoštevati, ko gre za kolizijo dveh pravic neposredno na podlagi Ustave RS.
Do pravno izkazane statusne spremembe ter prenosa premoženja je prišlo šele po uveljavitvi ZZad, zato za vračilo zadružnega premoženja po določbi 65. člena ZZad ni več pravne podlage in je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek tožnice za vrnitev premoženja.
koncesija - odvzem koncesije - stranka v postopku - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Tožeča stranka bi mogla izpodbijati odločbe, ki so predmet te tožbe, če bi imela status stranke ali stranskega udeleženca v postopku za izdajo teh odločb (ob nadaljnjem pogoju, da bi bile odločbe dokončne), s čemer bi bilo izkazano, da se je v postopkih za izdajo izpodbijanih odločb odločalo o njenih pravicah oziroma da je v teh postopkih varovala svoje pravne koristi; šele ob tem bi bila mogoča ugotovitev, da v upravnem sporu varuje svoj pravni položaj ter svoje pravice ali pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju
Tožnica v postopku ni izkazala, da ni več lastnica zemljišč, katerih lastništvo je v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči zamolčala. Predložena darilna pogodba namreč ni notarsko sestavljena in zato ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč - oprostitev plačila nadomestila - zazidano stavbno zemljišče
Primeri oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč morajo biti v občinskem odloku vnaprej jasno in izrecno določeni, kar pomeni, da plačila ne morejo biti oproščena zemljišča, ki jih občinski odlok izrecno ne oprošča plačila nadomestila, četudi je zanje predpisan varstveni režim, ki omejuje njihovo uporabo.
Zemljišča v varovalnem pasu, ki služijo uporabi objektov na drugih zemljiščih, je glede na njihov namen, ki je zgolj v funkciji uporabe drugega zemljišča, treba šteti za zazidana, saj predstavljajo funkcionalna zemljišča drugih - zazidanih zemljišč.
Da je tožena stranka mogla sprejeti odločitev o spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, bi morala ugotoviti relevantno dejansko stanje v zadevi v obrazložitvi odločbe to tudi argumentirati. Prav tako bi morala navesti tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Pomanjkljivost odločbe, zaradi katere ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine
Vrnitev nadomestnih nepremičnin je možna samo na podlagi sporazuma, kar pomeni, da v primeru, ko sporazuma ni, organ brez izrecne privolitve strank ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki, kot je bila zahtevana.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 94.
carine - naknadni obračun carinskih dajatev - poreklo blaga - poizvedbe pri tujih carinskih organih - postopek pred carinskimi organi drugih držav članic EU
Tožbeni ugovor o nespoštovanju načela enakosti v državah Evropske Unije oz. o neenakem obravnavanju, je neutemeljen, saj gre v obravnavani zadevi za pravno povsem ločen upravni carinski postopek pred slovenskimi carinskimi organi, zato dejanskega in pravnega stanja te konkretne zadeve ni mogoče dokazovati z dokazi, ki so bili izvedeni in uporabljeni v drugih državah članicah Evropske unije v drugem postopku.
Okoliščina, da sta si tožnika naknadno premislila ter sedaj zahtevata vračilo nacionaliziranega zemljišča v naravi, ne pomeni, da o zahtevku za denacionalizacijo ni bilo odločeno.
Tožeča stranka doslej ni odlagala obdelanih odpadkov, prav tako pa ni izkazala, da bo za obdelavo odpadkov poskrbela v bodoče. Ker je obdelava odpadkov bistvenega pomena za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, je odločitev, da se zahteva tožeče stranke za izdajo takšnega dovoljenja zavrne, pravilna.
dohodnina - odškodnina - odškodnina zaradi telesnih poškodb - nadomestilo za izgubljeni dohodek - obdavčljiv drugi prejemek
Skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od odškodnine zaradi telesnih poškodb z izjemo odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Ta se, kot obdavčljiv dohodek uvršča med druge prejemke po 105. členu ZDoh-2.
Iz vsebine tožbe ni bilo mogoče razbrati, kateri akt se izpodbija s tožbo niti kdo ga je izdal in s tem osnovnih predpostavk za odločanje o tožbi. Ker tožnik pomanjkljivosti tudi po pozivu sodišča ni odpravil, je bilo treba vloženo tožbo kot nesposobno za obravnavanje zavreči.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92-114. ZJC-B člen 19, 19/4.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi
V obravnavanem primeru gre postopek razlastitve v zvezi z odsekom ceste, ki je namenjen širši uporabi, kar dokazujejo podatki štetja prometa za leto 2009. S tem je upoštevaje določbo 19. člena ZJC-B izkazana javna korist za razlastitev tožnikovega zemljišča.
prodaja poslovnega deleža - naknadno izplačilo variabilnega dela kupnine za poslovni delež - dohodnina - dobiček iz kapitala - drug dohodek
Po določbah 11. točke 105. člena ZDoh-2 se kot drug dohodek, ki se obdavči, šteje vsak dohodek, ki ni izvzet iz obdavčenja in tudi ni oziroma ne more biti predmet obdavčitve na drugi pravni podlagi. Prav takšen dohodek je v konkretnem primeru obravnavano izplačilo variabilnega dela kupnine po sklenjeni prodajni pogodbi, ki presega vrednost iz pogodbe in ki je bilo opravljeno že po njeni sklenitvi ter zato kot samostojna transakcija ne podleže obdavčitvi z davkom od dohodka iz kapitala in obenem tudi ne predstavlja nove dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivala na že opravljeno davčno odmero.
Pri obdavčitvi dobička iz kapitala je pomemben čas sklenitve pogodbe, saj, za razliko od drugih davčnih obveznosti, davčna obveznost iz tega naslova ne nastane ob izplačilu oziroma ob prejemu dohodka, temveč z odsvojitvijo kapitala. Kot čas odsvojitve se šteje datum sklenitve pogodbe, na dan sklenitve pogodbe pa se ugotavlja tudi vrednost kapitala ob odsvojitvi.
koncesija - podelitev koncesije - dom za starejše - opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - dnevno varstvo starejših - opravljanje storitve dnevnega varstva starejših
Zahteva iz javnega razpisa, da bo moral koncesionar zagotoviti opravljanje koncesije najmanj v obsegu 50 % standardne storitve, se nanaša na obe vrsti koncesije (pod A - za opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše za 103 mesta in pod B - za opravljanje storitve dnevnega varstva starejših - za 10 mest), zato je pravilna ugotovitev, da ponudba tožnika ni skladna z določbami javnega razpisa. Sodišče pritrjuje tudi navedbi tožene stranke, da bi bila pri namestitvi v nadstandarden zavod odločilna finančna sposobnost posameznika, ne glede na njegove potrebe in zdravstveno stanje, kar ni skladno z izvajanjem javne službe, katere mrežo zagotavlja država, in s tem z določbami ZSV (2. člen).
varstvo osebnih podatkov - osebni podatki umrlega posameznika - zahteva denacionalizacijskega upravičenca - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Upravljalec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku poseduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda (kar tožnica ni), če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Pravni interes je vezan na zakonite dediče, zato tožnica ne more uspešno uveljavljati in izkazovati pravnega interesa kot denacionalizacijska upravičenka.