Opis storitev na računih, ki jih je izdala družba, je pomanjkljiv ter ne omogoča identifikacije poslovnih dogodkov. Po določbi 82. člena ZDDV-1 mora račun, ki je izdan za dobave blaga ali storitev, ki jih je davčni zavezanec opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, med drugim vsebovati količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev. Ker sporna računa nimata vseh obveznih sestavin iz 82. člena ZDDV-1, tožniku ne gre odbitek vstopnega DDV, saj ne izpolnjuje pogojev za odbitek DDV.
ZS člen 87. Pravilnik o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih člen 12, 35, 35/3.
imenovanja sodnega izvedenca - preizkus znanja - ponavljanje preizkusa znanja - število ponavljanj - za odločanje relevanten predpis
Glede na v času izdaje odločbe veljavno pravno podlago Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je bil večkrat dopolnjen in spremenjen (zadnja sprememba je dopustila trikratno opravljanje preizkusa), in glede na dejstvo, da je minister na podlagi 12. člena Pravilnika pregledal vse tožnikove strokovne preizkuse in ugotovil, da je tožnik od vložitve vloge leta 1995 že trikrat neuspešno opravil preizkus strokovnosti, je bila tožnikova zahteva za imenovanje za izvedenca pravilno zavrnjena.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba v socialnem sporu - telesna okvara
Po Seznamu telesnih okvar takšna bolezenska okvara (Chronova bolezen s fistulami), kot jo ima zdravniško izkazano tožnik, ne predstavlja telesne okvare. Zato tožnik s tožbo v socialnem sporu zaradi priznanja invalidnine nima verjetnega izgleda za uspeh in zadeve ni smiselno začeti.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države - seznanitev z dejstvi
Tožnik za mednarodno zaščito ni zaprosil na policijski postaji 16. 8. 2011, niti istega dne v Centru za tujce v Postojni, kamor je bil odpeljan. Svojo namero je izrazil šele po 15 dneh bivanja v centru. Poleg tega že tudi prej v Italiji ni zaprosil za mednarodno zaščito. Zavedal se je namreč, da je z vložitvijo prošnje preprečil svojo vrnitev v izvorno državo oziroma je s takšnim ravnanjem namenoma prekinil postopek odstranitve iz Republike Slovenije.
Dvom v resničnost izjav ni dejstvo ali okoliščina, s katero bi bilo mogoče soočiti tožnika. Tožnik je bil soočen z dejstvi, pomembnimi za izdajo odločbe, dokazna ocena pa se opravi takrat, ko se ugotovi vsa dejstva in ko se tožnika sooči s temi dejstvi in se mu da priložnost, da so o njih izjasni.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva o umiku prošnje
Za ustavitev postopka zadostuje že okoliščina, da sta tožnika zapustila Azilni dom samovoljo, ne da bi za to imela izdano dovolilnico. Tako ugotovljenemu dejanskemu stanju tožnika ne ugovarjata in se v treh dneh vanj nista vrnila.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - življenjsko pomembna zadeva - motenje posesti
Tožena stranka (v motenjski pravdi) je z motilnim dejanjem sama prenehala, tako da ima tožeča stranka le še pravni interes, da sodišče ugotovi, da je bilo dejanje motenja posesti storjeno in toženi stranki prepove takšna ali podobna motitvena dejanja. Takšen zahtevek, ne da bi se sodišče spuščalo v presojo verjetnosti izgleda za uspeh, pa nakazuje na to, da zadeva ni življenjskega pomena za osebni in socialno ekonomski položaj tožeče stranke.
ZVO-1 člen 20. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 5, 5/1, 5/3, 44, 44/3, 44/3-3.
okoljevarstveno dovoljenje - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča nenevarnih odpadkov - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - obdelava komunalnih odpadkov
Tožnica pripeljane odpadke na odlagališču raztovori in ročno prebere ter se odpadki po tem, ko so prebrani in pregledani, z delovnim strojem potisnejo v odlagalno polje in nato s kompaktorjem vgradijo v telo odlagališča. Na podlagi takega dejanskega stanja v obravnavanem primeru ni izkazano, da bi se odpadki obdelovali po postopkih referenčne sheme iz Priloge 1 k Uredbi o odlaganju
odpadkov na odlagališčih, zato je izpodbijana odločitev pravilna.
ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 66/3, 140, 140/2. ZBPP člen 22.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - predložitev dokazov - poziv k dopolnitvi
Glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZUP se kot del popolne vloge lahko štejejo tudi dokazila, vendar le v primeru, če jih kot del popolne vloge zahteva predpis. Če ne gre za taka dokazila, ne gre za nepopolno vlogo, ampak mora organ upoštevati 140. člen ZUP, ki v drugem odstavku določa, da mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Toženka bi tožnika zato morala pozvati, naj predloži ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev za izjemno dodelitev BPP, ne glede na to, da tožnik v vlogi konkretnih stroškov ni navajal.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - načelo sorazmernosti - motnje pri delovanju organa - delni dostop
Zakonodajalec je v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«, med tem ko je tožeča stranka uporabila nižji dokazni standard, da »je zelo verjetno« (v prvostopenjskem aktu) oziroma da bi razkritje lahko pripeljalo do motenj (v tožbi). Iz materialno-pravnega vidika pa restriktivna razlaga izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru pomeni, da je zakonodajalec postavil izjemo le za »podatek iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države
Tožena stranka je upravičeno sklepala, da tožnik za mednarodno zaščito ni zaprosil takoj, ko je imel za to možnost, saj je od njegovega prihoda v Slovenijo do izjave, da želi zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, minilo približno 16 mesecev. Če bi bil tožnik v izvorni državi resnično preganjan, bi bila vsa njegova dejanja usmerjena izključno v iskanje zaščite in bi za pomoč zaprosil takoj, ko bi se mu za to ponudila možnost, česar pa tožnik ni storil.
Tožnik je vložil prošnjo za mednarodno zaščito z namenom, da bi odložil oziroma onemogočil prisilno odstranitev iz države, saj bi po odsluženi zaporni kazni stekel postopek njegove prisilne odstranitve iz države.
ZBPP člen 40, 40/6, 40/8. ZUP člen 213, 214. ZOdvT člen 11, 11/1, 11/4, 41. ZIPRS (2011) člen 22. ZJF člen 54, 54/1.
brezplačna pravna pomoč - plačilo nagrade in stroškov odvetniku - sklep o stroških - obrazložitev sklepa - plačilni rok - izdaja računa
Čeprav je tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa predložil popravljeni stroškovnik, tožena stranka o zahtevku v tem delu ne odloči, prav tako se o njem ne izreče v obrazložitvi sklepa. Odločeno tudi ni o tožnikovem zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti. V celoti neobrazložena je odločitev, da se tožniku priznana nagrada in stroški nakažejo na podlagi izdanega računa, v roku 30 dni po izstavitvi računa. Z izpodbijanim sklepom torej v nasprotju z 213. členom ZUP ni odločeno o vseh zahtevkih, odločitev pa v nasprotju z 214. členom ZUP v dejanskem in pravnem pogledu deloma ni obrazložena, kar narekuje odpravo sklepa.
V pogledu uporabe prava gre za položaj, ki ga ZOdvT ureja v 41. členu in po katerem se doslej veljavna Odvetniška tarifa uporabi le za določitev nagrade in izdatkov za storitve odvetnikov v sodnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona (1. 1. 2009). To pomeni, da se v ostalem uporabi zakon, ki velja v času odločanja, torej ZOdvT, ki pa - drugače kot pred njim veljavna Odvetniška tarifa (21. člen) - izdaje računa na podlagi sklepa sodišča o stroških postopka ne predpisuje.
Ko gre za brezplačno pravno pomoč, mora pristojni organ o predlogu odvetnika za odmero plačila zastopanja odločiti v roku 15 dni, stroški pa se obračunajo in izplačajo v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto. Ta zakon za leti 2010 in 2011 določa 30-dnevni rok, ki začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Po določbi 1. odstavka 54. člena ZJF mora imeti vsak izdatek (izplačilo) iz proračuna za podlago verodostojno knjigovodsko listino, kot jo opredeljuje ZR s sklicevanjem na SRS. Pri tem je treba opozoriti še, da je po določbi 8. odstavka 40. člena ZBPP sklep, s katerim sodišče odloči o stroških storitev pravne pomoči, izvršilni naslov.
DDV - dodatna odmera DDV - verodostojna knjigovodska listina - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - izdelava raziskave
Okoliščin, da je bila storitev, navedena na spornem računu, dejansko izvedena prav s strani izdajatelja računa, po presoji sodišča tožniku ni uspelo verodostojno dokazati. Tožniku posledično utemeljeno ni bil priznan odbitek vstopnega DDV, saj niso bili izpolnjeni pogoji iz 40. člena ZDDV in ni izkazan promet storitev, izveden s strani izdajatelja računa.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena nepremičnine - ocenjena tržna vrednost nepremičnine
Davčni organ pri odmeri davka na promet nepremičnin pravilno in skladno z določbami zakona ni upošteval prodajne vrednosti iz pogodbe, temveč vrednost, določeno na podlagi cenitve sodnega cenilca.
Predložena dokumentacija ne izkazuje, kdo je tožniku opravil zaračunane sporne storitve. Računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelji spornih računov tudi niso imeli realnih možnosti za opravljanje zaračunanih storitev. Dokazi o nasprotnem tudi ne obstojajo ne na strani izdajateljev računov, ne na strani tožnika.
Iz računov in predloženih pogodb ter ostale dokumentacije ni razviden natančen opis del oziroma ni razvidna vsebina poslovnega dogodka, kot to zahteva 82. člen ZDDV-1 oz. ni mogoče ugotoviti, kako se je ugotovila količina opravljenega dela in oblikovala cena.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika
Davčna dolžnica je tožnici izdala dva računa, ki sta podlaga terjatvi, zarubljeni z izpodbijanim sklepom. Tožnica je sicer v ugovoru in v tožbi navajala, da zarubljenega zneska davčni dolžnici ne dolguje (več), a za tovrstno zatrjevanje ni predložila verodostojnih dokazov. Glede na tožbene ugovore sodišče pripominja, da v postopku ni bila presojana zakonitost predloženih listin, temveč je davčni organ ocenil zgolj njihovo dokazno vrednost in to tudi ustrezno obrazložil.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - zakonska ureditev - podzakonski akt - uporaba podzakonskega predpisa
Iz določb ZZVZZ ne izhaja možnost, da se z odločbo o izravnavi za posamezno (referenčno) obdobje izravnave lahko poseže za nazaj, to je v obdobje, za katero je odločba o izravnavi že izdana. Takšna možnost je predpisana z Navodilom za pripravo poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave, vendar določbe 5.b člena Navodila ne morejo biti podlaga za odločanje o izravnavi. Podlaga za takšno odločanje so lahko le določbe zakona.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - predhodna pravnomočna odločitev o isti upravni zadevi - zavrženje prošnje
Da dejansko stanje in pravna podlaga zahtevka, ki ga želi tožnik sodno uveljavljati, ne izkazujeta verjetnega izgleda za uspeh, je bilo ugotovljeno že s pravnomočno odločbo št. Bpp 445/2010. Ker se obravnavana tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči opira na nespremenjeno dejansko stanje in pravno podlago, je odločitev tožene stranke, da prošnjo zavrže in je ponovno vsebinsko ne presoja, pravilna in skladna s 129. členom ZUP.
ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodkov in premoženja člen 4.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - središče življenjskih interesov - središče osebnih in ekonomskih interesov - dokazovanje
Ker je tožnik nesporno izjavil, da ima središče svojih življenjskih interesov v Sloveniji, ni bilo potrebe, da bi upravni organ o tej okoliščini izvajal dokaze.
razlastitev - javna korist - obstoječa javna cesta - zasebna lastnina - potek cestnega prometa
Med strankami ni sporno, da gre za zemljišče, ki je v lasti tožnika, četudi je ta del ceste kategoriziran kot javna cesta. Ne glede na to, da gre za zasebno lastnino, je upoštevaje 19. člen ZJC-B, na katerega se upravni organ sklicuje, razlastitev mogoča, vendar samo ob izpolnjenem zakonskem pogoju dejanskega poteka cestnega prometa po navedenem delu cestišča ob vložitvi zahteve za razlastitev, kar pa je bilo tekom upravnega postopka nedvomno izkazano.