gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - seznanitev z izdanim gradbenim dovoljenjem - dokazno breme
Dokaze o tem, da je predlagatelj obnove po 9. točki 260. člena ZUP za izdano gradbeno dovoljenje izvedel prej, kot zatrjuje, mora predložiti tisti, ki zamudo roka zatrjuje.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja - nadzor nad izvajanjem obveznosti - postopek nadzora - izrek odločbe
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila tožeči stranki kot operaterju s pomembno tržno močjo z izpodbijano odločbo, izdano v postopku nadzora izpolnjevanja obveznosti enakopravnega obravnavanja, pravilno in v skladu z regulatorno odločbo naložena obveznost, da v okviru širokopasovnega dostopa z bitnim tokom zagotovi takšno funkcionalnost IP/MPLS omrežja, kot jo za potrebe zagotavljanja storitve povezovanja v navidezna zasebna omrežja (VPN-IP/MPLS) svojim končnim uporabnikom na maloprodajnem trgu omogoča sama sebi.
Tožena stranka v izreku regulatorne odločbe ni bila dolžna eksplicitno našteti, katere konkretne operaterske dostope do omrežja tožeče stranke je le-ta dolžna zagotoviti, temveč je jasno in določno navedeno, da mora zagotoviti operaterske dostope do svojega omrežja v enakovrednih okoliščinah, z uporabo enakovrednih pogojev dostopa do omrežja. To pomeni, da mora pri zagotavljanju storitve dostopa z bitnim tokom drugim operaterjem, ki zagotavljajo širokopasovne storitve končnim uporabnikom, zagotoviti takšne dostope do svojega omrežja (torej v takšnih okoliščinah in pod takšnimi pogoji, storitve enake kakovosti ter enako kakovostne in istočasne informacije), ki jih omogoča sami sebi oziroma svojim partnerskim družbam.
Okoliščine, zaradi katerih tožnik ni uspel pridobiti gradbenega dovoljenja, na izrek inšpekcijskega ukrepa ne vplivajo. Gradbeno oziroma ustrezno upravno dovoljenje bi moralo biti pridobljeno pred začetkom gradnje, ker pa tožnik z njim tudi v času izdaje v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe ne razpolaga, je s tem podana podlaga za izrek predmetnega inšpekcijskega ukrepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Za odločitev ni pomembno, da zemljišča, katerih lastništvo je tožeča stranka zamolčala, nimajo posebne vrednosti, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od višine premoženjske koristi.
tujec - delovno dovoljenje za tujca - osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas za nazaj - izbris iz registra stalnega prebivalstva - v času odločanja veljaven predpis
Tožnik po določilih v času odločanja veljavnega ZZT ne izpolnjuje pogojev za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za nazaj, ker ZZT v povezavi z določili 87. člena in 2. odstavka 155. člena Ustave RS tega ne omogoča. Poleg tega je tožnik kot podlago za izdajo osebnega delovnega dovoljenja navajal določilo 10. c člena ZZDT. Po navedenem zakonskem določilu lahko zaprosi za osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas begunec in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Tožnik pa v svoji vlogi izrecno navaja, da ima od leta 2004 dalje slovensko državljanstvo. To pomeni, da bi moral upravni organ, če bi o njegovi prošnji odločal zgolj na podlagi navedenega zakonskega določila, njegov zahtevek zavreči.
Tožnik niti v upravnem postopku, niti v tožbi ne zatrjuje, niti ne izkazuje, da bi že tedaj pravočasno vložil prošnjo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja v 90-dnevnem roku po uveljavitvi ZZT. Tožnik je tedaj torej imel možnost pridobiti delovno dovoljenje (najmanj) za eno leto, pa te možnosti ni izkoristil. Če pa te možnosti ni izkoristil, se ne more uspešno sklicevati na to, da je bil za osebno delovno dovoljenje prikrajšan zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Osebnega delovnega dovoljenja ni pridobil zato, ker ga tedaj ni zahteval z vložitvijo ustrezne vloge oziroma prošnje in ne zato, ker je bil izbrisan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - zastaranje terjatve
Najkasneje z izdajo odločbe o priznanju nadomestila za invalidnost v letu 1999 je bil tožnik seznanjen, da mu ta pravica ni priznana od leta 1986, temveč od 1. 9. 1999, zato se ne more uspešno sklicevati na mnenje invalidske komisije II. stopnje, da je pri njem invalidnost podana od 5. 6. 1986, s katerim je bil seznanjen šele leta 2008. Relevantno za začetek zastaralnega roka je torej leto 1999. Subjektivni triletni rok, v katerem naj bi tožnik zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, in objektivni petletni rok, ki teče od dneva nastanka škode, sta tako že potekla.
Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 v letih 2007-2010 člen 5.
kmetijsko-okoljska plačila - plačila za izvajanje ukrepov SKOP - pravnomočnost odločbe - učinkovanje sodb sodišča v drugih zadevah
Kljub temu, da je bilo pravno stališče Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja napačno, tožnik zoper odločbo agencije ni vložil tožbe v upravnem sporu. Ker so sodbe individualni pravni akti, ki učinkujejo med strankami spora, se tožnik ne more uspešno sklicevati na pravno stališče, ki je bilo zavzeto v drugih zadevah, saj je postala odločba agencije v njegovem primeru pravnomočna.
ugotovitev državljanstva - državljanstvo FLRJ - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije - podatki iz popisa prebivalstva
V upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje, kjer je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organi v tem pogledu ne smejo vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila A.A. nemške narodnosti, saj ni bilo nobenega razumljivega razloga, da bi njen oče tako zapisal, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - manj zahteven objekt - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec
Tožnik bi moral najprej pravico do gradnje, potem pa ustrezno upravno (gradbeno) dovoljenje za oba objekta pridobiti še pred začetkom gradnje vsakega od njiju. Za odločitev pa tudi ni relevantno tožnikovo sklicevanje na soglasje staršev kot prejšnjih lastnikov objekta, saj v zadevi ni sporno, da je bil investitor objektov ravno tožnik.
ZPacP člen 41, 41/10. ZUP člen 9, 213, 213/1, 246, 246/3, 255, 255/3. ZInfP člen 10, 11, 12.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - posredovanje zdravstvene dokumentacije - zahtevek stranke - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka se v odločbi sklicuje na 3. odstavek 255. člena ZUP, čisto na koncu odločbe pa pravi, da je organ odločil na podlagi 3. odstavka 246. člena ZUP, kar izključuje odločanje po 3. odstavku 255. člena ZUP. S tem, ko je organ v izreku odločbe zavrnil pritožbo, je dejansko odločal na podlagi 3. odstavka 246. člena ZUP in ne na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP. Vse to so takšne napake v odločanju tožene stranke, da se odločbe ne da preizkusiti in gre za bistveno kršitev določb postopka.
Določbe 10., 11. in 12. člena ZInfP zgolj preprečujejo, da bi se prosilec v določenih okoliščinah seznanil z zahtevanimi dokumenti; če pa je v zadevi sporno, ali je imel tožnik pooblastilo svoje žene za zastopanje in dostop do zdravstvene dokumentacije in če je odprto vprašanje sposobnosti stranke zastopati lastne koristi in interese, kar očitno velja v konkretnem primeru, bi morala tožena stranka ta sporna dejstva na podlagi 8. člena ZUP razčistiti pred izdajo odločbe in ne bi smela enostransko upoštevati samo določenih dokazov, ne da bi v dokazno oceno vključila tudi argumente in dokaze, ki jih je uveljavljal tožnik.
obnova postopka - neudeležba stranke v postopku - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga
Enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka je prekluzivni rok. Če predlagatelj navedeni rok zamudi, mora organ v skladu z določbo drugega odstavka 267. člena ZUP predlog s sklepom zavreči.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Tožnik v postavljenem roku za dopolnitev nepopolne vloge ni odgovoril, po poteku roka pa je organu poslal dopis, ki pa tudi ne vsebuje zahtevanih (potrebnih) podatkov in dokazil. Zato je organ upravičeno ugotovil, da tožnik svoje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dopolnil v skladu s prejetim pozivom in da je zato vloga ostala tako nepopolna, da je nesposobna za vsebinsko obravnavo.
ZDoh-2 člen 110. Sporazum med Socialistično federativno Republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 23, 23-1a, 23-3.
dohodnina - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja iz Italije - mednarodna obdavčitev - dvojno obdavčevanje - metoda za odpravo dvojnega obdavčevanja - metoda oprostitve s progresijo - višina davčne stopnje
Stališče, da je davčni organ zapolnil pravno praznino oziroma prekoračil meje prostega preudarka, ko je za odpravo dvojnega obdavčenja tožnici uporabil metodo oprostitve s progresijo, ni utemeljeno. Ta metoda je jasno določena v 23. členu Sporazuma med SFR Jugoslavijo in Italijansko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, konkretno v 1.a in 3. točki tega člena; podporo pa ima tudi v 110. členu ZDoh-2.
Podlaga za obračun DDV po znižani davčni stopnji je račun, ki mora vsebovati vse zakonsko predpisane elemente. Računi z splošnimi opisi, da gre za prevode, brez dodatne dokumentacije, iz katere bi izhajalo ali gre za prevode kot avtorska dela ali ne, v obravnavani zadevi niso zadostna podlaga in ne predstavljajo verodostojnih listin. Na podlagi predložene dokumentacije v danem primeru tako ni bilo mogoče nesporno ugotoviti, da predstavljajo storitve prevoda, zaračunane s spornimi računi, avtorsko delo.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-1, 35, 35/1, 36, 36/1. ZPSV člen 3, 6. ZDavP-2 člen 285, 352, 353.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - davek na izplačane plače - plača - izplačilo plače - sodna poravnava - davčni odtegljaj
Kot izhaja iz vsebine sodne poravnave, se je zaposleni odpovedal terjatvam za izplačilo neizplačanih plač in vsakršnim zahtevkom na račun zneska 35.437,59 EUR, ki mu ga je tožnica izplačala po posojilnih pogodbah, ki so bile kasneje s sodbo razglašene za nične in bi ga moral tožnici vrniti po izvršbi. Tudi po presoji sodišča se glede na vsebino poravnave izplačana posojila štejejo za izplačilo plač, od teh pa je treba odvesti davke in prispevke.
dohodnina - dobiček iz preteklih let - poprečna davčna stopnja - povprečenje
Ker je bil tožnici znesek udeležbe na dobičku izplačan v letu 2004, sklepi družbe, na podlagi katerih je pridobila udeležbo na dobičku, pa so bili sprejeti v preteklih letih (od 1998 do 2003), gre po presoji sodišča za dohodek, ki izvira iz preteklih let, in se zato ta dohodek, kot to določa 13. člen ZDoh, všteva v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem ga je tožnica prejela, obdavči pa po poprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov.
ZDoh-2 člen 45. ZDavP-2 člen 285, 289, 289/2. ZUP člen 238, 238/3.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja v tujini - davčna napoved - stroški prehrane - stroški prevoza na delo - prispevki za socialno varnost - pritožbena novota
V danem primeru se je dohodnina odmerjala na podlagi napovedi davčnega zavezanca, v kateri pa tožnik spornih stroškov ni uveljavljal. Tudi socialne prispevke je davčni organ pri izdaji odločbe upošteval v skladu z napovedjo, tožnik pa je njihovi višini ugovarjal šele v ponovni pritožbi zoper odmerno odločbo. Pri tem ga dejstvo, da je svojo napako opazil šele takrat, v smislu 3. odstavka 238. člena ZUP ne opravičuje.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 člen 23. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 11, 12.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - prijavljena površina - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - vris GERK-ov
Tožnik se ne more sklicevati na napačen vris GERK-ov delavca na upravni enoti, kot tudi ne na nepoznavanje predpisov, saj je bil vris opravljen na njegov predlog. Vpis novih podatkov pa je tudi prejel in njihovo pravilnost s podpisom (očitno) potrdil, zaradi česar se tudi ne more sklicevati na četrti odstavek 11. člena PRKG o morebitno ugotovljenih odstopanjih in izostanku opozorila upravnega delavca na le-te.
dohodnina - akontacija dohodnine - akontacija dohodnine od katastrskega dohodka - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - višina katastrskega dohodka - sprememba podatkov v zemljiškem katastru
Pri odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka davčni organ v davčnem postopku ne ugotavlja katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, temveč je vezan na uradno pridobljene podatke, ki mu jih posreduje upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, po stanju na dan 30. junija leta, za katerega se odmerjajo obveznosti. V konkretnem primeru je prišlo do spremembe podatkov vrste rabe katastrske kulture in razreda v zemljiškem katastru dne 14. 7. 2009, torej po datumu 30. 6. 2009, zato se spremembe ne morejo upoštevati pri odmeri obveznosti v letu 2009.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2. ZSV člen 22. ZUP člen 9.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine - javna evidenca - register nepremičnin
Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnica na podlagi poziva upravnega organa temu tudi predložila, pravilna.
Kljub pasivnosti tožnice v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči sodišče meni, da bi vrednost v tej zadevi relevantnega premoženja (ki se mora glede na določbo prvega odstavka 12. člena ZBPP upoštevati kot skupna vrednost premoženja tožnice oz. njene družine) morala biti razčiščena v postopku pridobitve brezplačne pravne pomoči, predvsem glede na določbo 9. člena ZUP, ki se nanaša na sodelovanje stranke v postopku. To velja toliko bolj v konkretnem primeru, ko tožnica v prej navedenem pozivu k dopolnitvi vloge ni bila opozorjena na posledice, če ne bo predložila drugačnih podatkov o vrednosti nepremičnine.