brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - kaznivo dejanje krive ovadbe
V okviru presoje načela pravičnosti se v postopku dodelitve BPP za kazensko zadevo presoja osebnost obdolženca; teža kaznivega dejanja; vprašanje ali se bo obravnavalo pravno zapletena vprašanja; podanost drugih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec zagovornika. Navedene kriterije je organ pravilno uporabil in v okviru pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja navedel dejstva in okoliščine, ki tožečo stranko v zvezi z naštetimi kriteriji ne upravičujejo do brezplačne pravne pomoči.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni postopek - izredno pravno sredstvo - obnova postopka - obnovitveni razlog - z uporabo informacijskega sistema izdana odločba - previsoka odmera davka zaradi očitne napake
Davčni organ na pravno kvalifikacijo obnovitvenega razloga ni vezan, še zlasti, ker se tožnik v svojem predlogu za obnovo postopka sklicuje na 89. člen ZDavP-2 in ne le na 2. odstavek tega člena. Zato bi davčni organ moral preizkusiti tudi obstoj obnovitvenega razloga iz 3. odstavka 89. člena ZDavP-2, ki se ne upošteva le uradoma, temveč tudi na predlog zavezanca za davek in po katerem davčni organ začne obnovo postopka po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dokončnosti odločbe, če ugotovi, da je bil zaradi napak v odločbi, izdani samodejno z uporabo informacijskega sistema, davek nepravilno odmerjen. Navedeni obnovitveni razlog je namenjen odpravi napak v odločbi, izdani samodejno z uporabo informacijskega sistema, ki vseh podatkov, potrebnih za določitev davčne obveznosti, s katerimi je razpolagal davčni organ, ni uporabil oziroma jih ni pravilno uporabil.
V zvezi z izrednim pravnim sredstvom iz 90. člena ZDavP-2 sodišče poudarja, da gre po navedeni določbi lahko za očitno napako davčnega organa, kot tudi za očitno napako davčnega zavezanca, ki privede do odmere ali previsoke odmere davka.
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjski upravni organ pogoje iz tretjega odstavka 26.g člena ZNSVS vezal na tožnika, drugostopenjski organ pa jih je vezal na tožnikovo partnerko. Oba organa sta torej presojala izpolnjevanje navedenih pogojev na način, da bi jih (zaključek študija in sklenitev najemne pogodbe v določenem časovnem obdobju) moral izpolnjevati isti roditelj. Po presoji sodišča pa takšno stališče ni pravilno. Izpolnjevanje pogojev, ki jih določa ZNSVS v 26.g členu, je treba presojati z vidika družine kot celote.
dohodnina - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - plačilo za izvedensko delo - nakazilo humanitarni organizaciji
Tožnica je opravila izvedensko delo, za kar ji je bila priznana nagrada (plačilo) in s tem dohodek, ki po določbah ZDoh-2 ni izvzet iz obdavčitve. Dejstvo, da je bila dosežena nagrada za izvedensko delo (s soglasjem oziroma po nalogu tožnice) nakazana humanitarnim organizacijam, za obdavčitev ni pomembno.
ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti - aktivna legitimacija za vložitev predloga - zavezanec za vrnitev podržavljene nepremičnine
Tožeča stranka ni bila aktivna stranka v postopku denacionalizacije, v katerem je bila izdana sporna delna odločba, temveč je bila zavezanka za vrnitev. To pa po presoji sodišča glede na dikcijo 4. točke 279. člena ZUP pomeni, da niso podani pogoji za izrek navedene delne denacionalizacijske odločbe za nično, saj je uveljavljanje ničnosti po tej določbi vezano na aktivno stranko v postopku.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220.
carina - naknadni obračun carinskega dolga - naknadno preverjanje carinske deklaracije - TARIC koda - uvrstitev blaga - šivalni stroji za gospodinjstvo
V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje carinske deklaracije po 78. členu CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov. Carinski organ je ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov dolžan sprejeti potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upošteva nove informacije s katerimi razpolaga.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2, 22. ZSV člen 22.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Tožnica ne izpolnjuje pogojev, določenih v 22. členu ZBPP, saj ni z ničemer izkazala, da so ji zaradi zdravstvenih razlogov nastali stroški, ki so povezani z njenim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje in so potrebni zaradi njene stopnje invalidnosti ali njene druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Med te stroške namreč znesek premije za zavarovanje v višini 24,62 EUR ne sodi, ostalih stroškov, ki bi nastali v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem, pa tožnica ni ne specificirala ne izkazala z listinami.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - stvarna pristojnost agencije
Sodišče sodi, da pri vprašanju dolžnosti obveščanja uporabnika s strani operaterja o prekoračitvi pogodbeno zagotovljenega prenosa podatkov, kar je v tej zadevi sporno, ne gre za vprašanje dostopa do storitev oziroma vprašanje izvajanja storitev ali zaračunavanja le-teh. Iz tega pa sledi, da tožena stranka ni pristojna za obravnavanje oziroma reševanje tega spora in je ravnala pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP predlog tožeče stranke zavrgla.
ZDoh-2 člen 137, 137/1. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 15.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz Nemčije - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja - v tujini plačan davek
Dejstvo, da Nemčija in Slovenija nista enako tolmačili določbe Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčenja, tožniku ni prineslo negativnih finančnih posledic. Te so se pokazale le v sistemu razdelitve pobranega davka med Nemčijo in Slovenijo, niso pa vplivale na višino davka, ki bi ga moral v vsakem primeru plačati tožnik.
ZDoh-2 člen 18, 27, 35, 35/1, 36, 36/1, 37, 37-5. ZPSV člen 3, 6. ZDavP-2 člen 352.
dohodek iz zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina - odškodnina zaradi prenehanja delovnega razmerja - sodna poravnava - prispevki za socialno varnost
Tožnica je s štirimi bivšimi zaposlenimi sklenila sodno poravnavo ter jim posledično izplačala odškodnino za prenehanje delovnega razmerja. Iz sodne poravnave je razvidno, da se je zavezala poravnati odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v neto zneskih in da je vsem štirim delovno razmerje prenehalo na podlagi nekrivdnega odpoklica s funkcije. Glede na vsebino poravnave se izplačani znesek odškodnine šteje za dohodek iz delovnega razmerja, od tega pa je treba glede na določila ZDoh-2, ZDavP-2 in ZPSV odvesti davke in prispevke za socialno varnost.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni račun - subjektivni element - fiktivne storitve - popravila in vzdrževanje strojev
V konkretnem primeru je mogoče zaključiti, da imajo sporne transakcije za cilj pridobiti davčno ugodnost, tožnik pa dobrovernosti, na katero se sklicuje, ni izkazal. V svoji poslovni dokumentaciji namreč ni predložil verodostojnih dokazil, s katerimi bi moral dokazati, da sta njemu zaračunane dobave oz. storitve zanj tudi zares opravila neplačujoča gospodarska subjekta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja stranke
Toženka pred odločitvijo tožnici ni zagotovila možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, torej ji ni zagotovila spoštovanja določbe 9. člena ZUP in v postopku pred odločitvijo tožnice ni seznanila s pogoji za dodelitev izjemne BPP, opredeljene v določbi 22. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - občasni dohodki
Tožena stranka je v višino tožničinega prihodka v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo tožbe nepravilno vštela tudi znesek letnega dodatka v višini 223,55 EUR, ne da bi ugotovila ali je ta znesek sploh dolžna upoštevati (po primerjavi z višino minimalnega dohodka v času izračuna), oziroma ta znesek upoštevati razdeljenega na dvanajstine.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja - razpisna merila - ocenjevanje vloge - inovativnost - razvoj projekta v podjetju
Tožnik ni izkazal, da s prijavljenim projektom uvaja storitev, ki bo rezultat predvsem lastnega razvoja (merilo Inovativnost). Že samo dejstvo, da sodi projekt med storitve poslovnega svetovanja na področju podjetništva, pa kaže na to, da pri projektu ne gre za novo storitev (merilo Razvoj projekta v podjetju).
gradbeno dovoljenje - veljavnost gradbenega dovoljenja - prenehanje veljavnosti gradbenega dovoljenja - začetek gradnje objekta - pripravljalna dela
Upravni organ je pravilno zaključil, da se z gradbenimi deli, ki bi pomenili izvajanje gradbenih del v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem na objektu, ni začelo. Del, ki naj bi jih investitor opravil (pregled delov zidu in tal zaradi ugotovitve nosilnosti tal in zidu, preveritev konstrukcijskih elementov in instalacijskih vodov, delno očiščenje lesenih delov in preveritev kritine), namreč ni mogoče šteti kot pripravljalna dela v smislu 2. odstavka 3. člena ZGO, saj za opisana dela ni bilo izdano posebno gradbeno dovoljenje, niso pa tudi navedena v popisu del v projektu za pridobitev spornega gradbenega dovoljenja.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 189, 189/3, 189/4, 274, 274/1.
upravni spor - litispendenca - tožba iste stranke v isti zadevi - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je že dne 22. 9. 2011 vložila tožbo z enakim tožbenim zahtevkom, kakor v obravnavani zadevi. Tožba je bila vročena toženi stranki dne 26. 9. 2011. Tega dne je nastopila visečnost pravde oziroma litispendenca. Posledica tega je, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti zadevi. Tožnik je novo tožbo vložil dne 23. 9. 2011 pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki pa se je s sklepom z dne 25. 10. 2011 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Upravnemu sodišču Republike Slovenije. Gre za tožbo iste stranke v isti zadevi, v kateri je postopek s tožbo že v teku. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZVZelP člen 116, 116/7, 116/8. Pravilnik o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge člen 3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 43/3.
ukinitev nivojskega železniškega prehoda - stranka v postopku - pravni interes
Tožeče stranke ne izkazujejo pravne koristi, da sodelujejo v upravnem postopku, v zvezi z ukinitvijo nivojskega železniškega prehoda, upoštevajoč določbe ZVZelP in Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge.Dejanski interes za priznanje lastnosti stranke namreč ne zadošča. Stranski udeleženec je lahko le oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se upravnega postopka, ki je bil uveden na zahtevo drugega ali po uradni dolžnosti. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč priloga I.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilo OMD - prijavljene površine - ugotavljanje dejanske rabe površin - - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Za določitev vrste rabe 1300 – Trajni travnik je bistven podatek o tem, da število dreves ne presega 50/ha, za 1800 – Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, pa je ključen odstotek pokrovnosti travinja (80%) oziroma pokrovnosti krošenj (75%), v upravnem spisu pa, razen navedbe kontrolorja v zapisniku, ni nobenega drugega dokazila o navedenih podatkih, niti navedbe, kako je kontrolor do ugotovitev prišel.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 2/1-12, 3, 146, 146/1, 152. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - rekonstrukcija objekta - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - skrajšani ugotovitveni postopek - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da si tožeča stranka za rekonstrukcijo stanovanjske zgradbe ni pridobila potrebnega gradbenega dovoljenja, zato je bil inšpekcijski ukrep izrečen v skladu s 152. členom ZGO-1.
Pravno varstvo zoper izpodbijani sklep, s katerim je upravni organ zavrnil zahtevo tožeče stranke, da se ji v postopku omogoči, da prisostvuje opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, ima stranka v okviru pritožbe zoper odločbe o glavni stvari, torej v pritožbi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno v zadevi in ga je tožeča stranka tudi izkoristila.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe - nagrada za predlog za izvršitev začasne odredbe - nagrada za narok v pravdnem postopku
Ob upoštevanju odvetniške tarife tožeči stranki ne pripada nagrada za podan odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe.
Tožeči stranki tudi ne pripada nagrada za predlog za izvršitev začasne odredbe, saj je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v pravdnem postopku in sicer do prejema prvostopenjske sodbe, ne pa tudi za vložitev predloga za izvršbo.
Tožeča stranka tudi nima prav, ko zahteva nagrado za udeležbo na treh narokih v isti pravdni zadevi po tarifni številki 3102, saj iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se prizna nagrada za udeležbo na naroku le enkratno, tudi če je bila zadeva zaključena po opravljenih večih narokih.