ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/1, 14. ZSV člen 23. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje
Po sodni praksi je treba presežek vrednosti stanovanjske površine nad tisto, do katere sta posameznik in njegova družina upravičena, v vsakem primeru upoštevati pri presoji izpolnjevanja finančnega pogoja po določbah ZBPP. To velja tudi v primeru, če gre za stanovanjske površine enostanovanjske hiše, ki se je vsaj s preprostimi posegi ne da deliti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - teža kaznivega dejanja - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega prava
Tožena stranka ni pravilno ugotavljala dejanskega stanja niti kolikor se nanaša na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in drugih konkretnih okoliščin na strani tožnika, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik kot obdolženi v navedeni kazenski zadevi strokovno obrambo z zagovornikom, izhajajoč iz stališča, da se zadevno kaznivo dejanje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 194. člena KZ-1 glede na zagroženo kazen zapora do treh let uvršča med tako imenovana lažja kazniva dejanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Tožnik v postopku ni izkazal s stopnjo verjetnosti, da bi lahko uspel z odškodninskim zahtevkom v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZGos člen 9, 10, 18, 18/1. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti člen 52, 52/2.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - gostinstvo - pogoji za opravljanje gostinskih storitev - spremljanje števila obiskovalcev v gostinskem obratu
Varnostnika sta v gostinskem lokalu zadolžena za zagotavljanje vzdrževanja reda in skrbita za varnost udeležencev v gostinskem obratu, njuna prisotnost pa ne pomeni, da je s tem zagotovljeno tekoče spremljanje trenutnega števila obiskovalcev gostinskega obrata.
Služba organa za brezplačno pravno pomoč ni pravilno obračunala stroškov zastopanja prejemnika brezplačne pravne pomoči, zato tožnica v tožbi utemeljeno ugovarja temu, da je bil zahtevek za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči neutemeljeno zavrnjen.
razrešitev s funkcije predsednika sodišča - nedovoljena obdelava osebnih podatkov zaposlenih - poseg v komunikacijsko zasebnost
Tožena stranka je na podlagi izvedenega postopka ocenila, da so podani pogoji za razrešitev predsednika sodišča po 1. točki 1. odstavka 64. člena ZS s tem, ker tožnik v zadevi sodne uprave ni ravnal v skladu s predpisi. S tem, da je tožnik odredil obdelavo pridobljenih telefonskih izpiskov tudi zaradi ugotavljanja medsebojnega telefonskega obveščanja, tudi zaradi odtekanja informacij s sodišča, ne da bi imel predhodno soglasje, je protipravno posegel v pravico zaposlenih do komunikacijske zasebnosti.
izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - zdravstveno stanje prosilca
Prosilec, ki želi dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči iz zdravstvenih razlogov, mora posebne razloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljati že v upravnem postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč.
Predložena dokumentacija ne izkazuje, kdo je tožniku opravil zaračunane sporne storitve. Računi, s katerimi je slednji dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so namreč fiktivni. Izdajatelji spornih računov tudi niso imeli realnih možnosti za opravljanje zaračunanih storitev. Dokazi o nasprotnem tako ne obstojajo ne na strani izdajateljev računov, ne na strani tožnika.
ZZDej člen 41, 42. ZUP člen 3, 214. ZJZP člen 44, 48, 54, 58.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoji - dopolnjevanje vloge - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Že zgolj z vidika ZUP velja, da pristojni organ lahko zavrne oziroma pravilneje zavrže vlogo kandidata za pridobitev koncesije na področju zdravstva, ki je nepopolna, če je v razpisu jasno opredeljeno, kaj točno mora kandidat vključiti v vlogo, ki jo poda na razpis. Pa tudi v tem primeru mora organ v zavrnilni odločbi utemeljiti, zakaj zaradi pomanjkljive vloge kandidata organ takšne vloge ni mogel vzeti v presojo (razen v primeru, ko je že zakonodajalec na določenem področju določil, da vlog ni mogoče dopolnjevati). V predmetnem javnem razpisu ni bilo navedeno, da bo organ štel vlogo za nepopolno in jo bo zavrgel, če kandidat ne bo predložil parafiranih in oštevilčenih listov na vsej dokumentaciji.
Med obvezne sestavine vloge je tožena stranka vključila tudi dokazilo o uporabi ordinacijskih prostorov na razpisanem krajevnem območju, „razen če predlagana ordinacija ni v prostorih OŠ“. Ta formulacija brez dvoma pomeni, da če je ordinacija v OŠ, katere lastnica je tožena stranka, ni potrebno dokazovati lastništva prostorov.
upravni spor - procesne predpostavke - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Osebe, ki niso bile stranke ali stranski udeleženci v upravnem postopku, ne morejo biti tožniki v upravnem sporu, če ne izpolnjujejo določenih pogojev. V predmetni zadevi ni sporno, da tožeča stranka v upravnem postopku ni sodelovala. Samo z zatrjevanjem pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu na podlagi javnega interesa, ki ga uresničuje tožeča stranka kot izvajalka javne službe po ZVKD-1, pa ni izkazala, da bi s tožbo uveljavljala svoje pravice ali pravne koristi; izvajanje nalog javne službe na podlagi predpisov namreč ne pomeni uveljavljanja pravic, temveč izvrševanje zakonskih pristojnosti.
V skladu s šestim odstavkom 442. člena ZFPPIPP v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Družbeniki družbe pa imajo poleg poleg pravic (udeležbe na dobičku) tudi obveznosti (upravljanja družbe), skladno z določili ZGD. Glede na velikost poslovnega deleža v višini 30% je tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe, upoštevaje pri tem zakonsko domnevo iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, da gre za aktivnega družbenika v primeru, če ima družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - kmet mejaš - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca
Oba sprejemnika ponudbe sta kmeta, ki jima kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost, nesporno pa je tudi, da zemljišče sama obdelujeta. Tako je glede na to, da je prodajalec za kupca določil B.B., saj je z njim sklenil pravni posel, tožena stranka navedeni pravni posel utemeljeno odobrila.
Iz Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev ne izhaja, da bi se pri ugotavljanju plačilne sposobnosti za plačilo storitev institucionalnega varstva upoštevali tudi prihranki, to ne izhaja niti iz poglavja VI navedene Uredbe, ki opredeljuje spremembe, ki vplivajo na višino oprostitve.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
Tožnik v konkretnem primeru ni izkazal, da bi družba zaračunane dobave zanj tudi resnično opravila. Tožnik je tisti, ki mora izkazati, da so bile dobave njemu opravljene s strani tistega, ki mu je izdal račune, saj tožnik na podlagi navedenih računov uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - osebnost obdolženca
Ob sicer (najprej) pravilni opredelitvi pojma načela pravičnosti pa se sodišče strinja s tožnikom, da upravni organ z ničemer ni obrazložil, kako je pri svoji odločitvi upošteval osebnost samega obdolženca oziroma tožnika (če jo sploh je), saj v odločbi ni navedenih nobenih okoliščin, ki bi bile povezane z njegovo osebnostjo. Tako tudi ni razvidno, ali se je tožnik (kot Rom, brez poklica, brez izobrazbe, torej prava neuka stranka, kot sam zatrjuje) v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese.
ZPP člen 81, 82. ZBPP člen 13, 13/1, 36, 36/3, 36/4.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - procesna sposobnost - skrbnik - začasni zastopnik
V tem upravnem sporu se sodišču dvom v tožnikovo procesno sposobnost ni pojavil. Za kaj takega ni podlage ne v tožnikovem ravnanju (vloženi tožbi, ki je bila takoj sposobna za obravnavo), niti v tožbi priloženem izvedenskem mnenju, ki je bilo izdelano za potrebe pravdnega postopka. Ugotovljena motnja namreč po presoji sodišča vpliva na tožnikovo sposobnost ocene, ali je nek postopek razumno začeti, ne pa na njegovo sposobnost izražanja volje in odločanja v skladu z zahtevami postopka. Zato ni razlogov, da bi sodišče za potrebe tega upravnega spora tožniku postavilo skrbnika oziroma začasnega zastopnika
Finančno stanje prosilca je bistvena okoliščina, ki vpliva na odločitev o dodelitvi BPP. Ta pogoj se upošteva tudi v primeru prošnje za nujno BPP, najkasneje takrat, ko mora prosilec naknadno dokazati izpolnjevanje vseh pogojev po ZBPP. Če jih ne, gre za neupravičeno prejeto BPP, ki jo je dolžan vrniti.
Že v osnovnem besedilu javnega razpisa je bila višina sredstev javnega razpisa določena zgolj okvirno, zato naknadno znižanje teh sredstev ni nezakonito.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - nosilec infrastrukturne dejavnosti
Že v času veljavnosti EZ-B se je sodna praksa postavila na stališče, da se služnost v javno korist persoinificira v osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist. Ustanavlja se zato v korist nosilca infrastrukturne dejavnosti kot subjekta z določeno lastnostjo upravljalca infrastrukture in ne kot določene osebe. Sodni praksi je sledila sprememba v EZ-C (vsakokratni izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja posamezne infrastrukture), pri čemer je mišljen konkreten, aktualni upravljalec infrastrukture. Določitev omejitve lastninske pravice v korist B. je torej po mnenju sodišča v skladu z določbami zakona.
neposredna plačila v kmetijstvu - rok za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa druge stopnje - procesne predpostavke
Sodišče je toženi stranki naložilo, da o pritožbi tožeče stranke zoper prvostopenjski sklep odloči v roku 3 mesecev od vročitve predmetne sodbe. Rok za odločitev o pritožbi je sodišče določilo ob upoštevanju zakonskega štirimesečnega roka za izdajo odločbe na drugi stopnji.