dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - otrok po dopolnjenem 26 letu starosti - dejansko preživljanje
Ko gre za otroka po dopolnjenem 26 letu starosti, zakon preživninske obveznosti staršev ne določa. Kljub temu, ob upoštevanju izkazane družinske solidarnosti, ZDoh-2 znižanje davčne osnove pod predpisanimi pogoji omogoča tudi za otroka, starejšega od 26 let. Priznanje olajšave je pogojeno z dejanskim prispevkom za preživljanje, ki pa ga tožnik ni izkazal.
ZDavP-2 člen 87, 87/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi - predlog stranke za odlog davčne izvršbe - zavrženje predloga
Po določbah 87. člena ZDavP-2 se izvršba do odločitve o pritožbi odloži samo, če davčni organ oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Izvršbo v takšnem primeru davčni organ po izrecni zakonski določbi odloži uradoma, kar pomeni, da oceno opravi v vsakem primeru, odločbo oziroma sklep pa izda samo, če oceni, da je zavezanec lahko s pritožbo uspešen. Stranka po navedeni zakonski ureditvi nima ne pravice ne pravnega interesa za to, da predlaga odlog davčne izvršbe in da zahteva posebno odločitev o tem predlogu. Zato je prvostopenjski organ vlogo tožeče stranke kot zahtevo za takšno odločitev utemeljeno zavrgel.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti
Določbo 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je treba razlagati v pomenu, da varuje posamezno nepremičnino oziroma kompleks nepremičnin oziroma prostor glede na namen oziroma funkcijo kot celoto. Okoliščina, da stanovanjsko naselje sestavljajo parcele z individualnimi stanovanjskimi hišami v lastnini fizičnih oseb - poleg zelenic ter povezovalnih poti, ki so v funkciji stanovanjskega naselja, v lastnini zavezanke - ni okoliščina, ki bi obstoj prostorskega kompleksa v smislu 4. tč. 1. odstavka 19. člena ZDen izključevala. Z vrnitvijo delov prostorskega kompleksa - poti, zelenic v naselju – bi bil bistveno okrnjen namen izrabe prostora, saj uporaba vseh delov prostorskega kompleksa za enak namen (v korist stanovalcev stanovanjskega naselja) ne bi bila več neovirana, tako kot pred vračilom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - osebnost obdolženca
Ob sicer (najprej) pravilni opredelitvi pojma načela pravičnosti pa se sodišče strinja s tožnikom, da upravni organ z ničemer ni obrazložil, kako je pri svoji odločitvi upošteval osebnost samega obdolženca oziroma tožnika (če jo sploh je), saj v odločbi ni navedenih nobenih okoliščin, ki bi bile povezane z njegovo osebnostjo. Tako tudi ni razvidno, ali se je tožnik (kot Rom, brez poklica, brez izobrazbe, torej prava neuka stranka, kot sam zatrjuje) v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese.
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11.
denacionalizacija - odškodnina - vrednost podržavljenega zemljišča - namembnost zemljišča ob podržavljenju - stavbno zemljišče
Upravnosodna praksa je sledila odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-42/93 z dne 15. 12. 1994, v kateri je sodišče razlogovalo, da so ob podržavljenju imela pravni status stavbnih zemljišč le tista zemljišča, ki so bila opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje oziroma tista, ki jim je namembnost spremenil sam nacionalizacijski predpis.
obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - upravni spor - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja dovolj določno, da bi bila škoda na otrokovem zdravju zaradi cepljenja v konkretnem primeru izključena, oziroma da bi bilo tveganje, da bo utrpel zdravstveno okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen, ki bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje. In ker je po mnenju sodišča vsakršna škoda na zdravju tudi že težko popravljiva, je treba zaključiti, da v konkretnem primeru nevarnost takšne škode zaradi cepljenja obstoji in da je zato zakonski pogoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode izpolnjen.
ZUS-1 člen 18, 27, 27/1, 27/1-1, 27/1-2, 27/1-3. ZBPP člen 13, 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - upravni spor - zastopnik javnega interesa - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Ker gre za javni interes, je državni pravobranilec kot njegov zastopnik upravičen, da v primeru, ko oceni, da je odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči nepravilna, v korist javnega interesa poseže v pričakovano pravico prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči s tem, da sproži postopek presoje odločbe, s katero je ta dodeljena. Odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni naravnano zgolj na pravico oziroma pravni interes prosilca, ampak je pri tem treba upoštevati tudi javni interes. Obrazložitev odločbe ni namenjena le prosilcu, njen namen je v zagotavljanju seznanitve z razlogi za odločitev same po sebi. Izpodbijana odločba pa ni tako obrazložena, da bi bili vidni vsi razlogi, zaradi katerih je organ za BPP odločitev sprejel.
ZPP člen 81, 82. ZBPP člen 13, 13/1, 36, 36/3, 36/4.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - procesna sposobnost - skrbnik - začasni zastopnik
V tem upravnem sporu se sodišču dvom v tožnikovo procesno sposobnost ni pojavil. Za kaj takega ni podlage ne v tožnikovem ravnanju (vloženi tožbi, ki je bila takoj sposobna za obravnavo), niti v tožbi priloženem izvedenskem mnenju, ki je bilo izdelano za potrebe pravdnega postopka. Ugotovljena motnja namreč po presoji sodišča vpliva na tožnikovo sposobnost ocene, ali je nek postopek razumno začeti, ne pa na njegovo sposobnost izražanja volje in odločanja v skladu z zahtevami postopka. Zato ni razlogov, da bi sodišče za potrebe tega upravnega spora tožniku postavilo skrbnika oziroma začasnega zastopnika
Finančno stanje prosilca je bistvena okoliščina, ki vpliva na odločitev o dodelitvi BPP. Ta pogoj se upošteva tudi v primeru prošnje za nujno BPP, najkasneje takrat, ko mora prosilec naknadno dokazati izpolnjevanje vseh pogojev po ZBPP. Če jih ne, gre za neupravičeno prejeto BPP, ki jo je dolžan vrniti.
neposredna plačila v kmetijstvu - rok za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa druge stopnje - procesne predpostavke
Sodišče je toženi stranki naložilo, da o pritožbi tožeče stranke zoper prvostopenjski sklep odloči v roku 3 mesecev od vročitve predmetne sodbe. Rok za odločitev o pritožbi je sodišče določilo ob upoštevanju zakonskega štirimesečnega roka za izdajo odločbe na drugi stopnji.
obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - rok za obnovo postopka - subjektivni rok
Organ prve stopnje je vsaj dne 11. 9. 2008 izvedel za nova dejstva oziroma nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko začel postopek za obnovo postopka. Subjektivni rok za obnovo postopka namreč teče za organ od dneva, ko izve za nova dejstva oziroma nove dokaze. V fazi predhodnega postopka, v katerem se odloča o procesnih pogojih za obnovo postopka, ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja okoliščina, ki se v predlogu navaja, kot razlog za obnovo postopka, ampak gre za presojo njene kvalificiranosti. To pomeni, da je pomembna presoja, ali so okoliščine v zvezi z obnovo postopka verjetno izkazane. Zadostuje že stopnja verjetnosti, ne pa gotovost o obstoju dejstev in dokazov. Presoja dejstev in dokazov je namreč stvar presoje v obnovljenem postopku. Subjektivni rok za obnovo postopka je tako pričel teči dne 30. 6. 2008 oziroma najpozneje 11. 9. 2008, ko je upravni organ prve stopnje prejel fotokopije posameznih strani dokumentov s skeniranim besedilom magistrske naloge docentke in besedilom predloga Zakona o dohodnini ter CD s skeniranim besedilom doktorske naloge tožnika.
ZMZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 51/5, 59, 59/1, 59/1-3. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC - obrazložitev prostega preudarka - kršitev pravil postopka
Tožena stranka ni obrazložila, zakaj je v tožnikovem primeru, glede na vse ugotovljene individualne okoliščine tega primera štela, da je odločitev za omejitev gibanja nujna, še zlasti glede na to, da izpodbijani ukrep predstavlja poseg v tožnikove temeljne pravice, in ob dejstvu, da je tožnik neposredno ob prihodu v Republiko Slovenijo sam poiskal najbližjo policijsko postajo in takoj zaprosil za azil ter da je ob vložitvi prošnje na predpisanem obrazcu samoiniciativno izpovedal o odstopanjih v njegovih navedbah policistom glede opisa potovanja do Republike Slovenije od navedb glede opisa poti, ki ga je podal uradni osebi ob vložitvi prošnje.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - načelo sorazmernosti
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik obravnavan zaradi prekrška, prav tako ni sporno, da je globo plačal takoj na kraju samem. Sporno pa je to, ali zgolj zaradi tega prekrška obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Pri presoji, ali obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, je treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti.
koncesija - podaljšanje koncesije - igre na srečo - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
ZIS v 3. odstavku 3. člena določa, da o dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju, izdaji dovoljenja in soglasij ter o zadevah iz 53., 81. in 5. odstavka 92. člena tega zakona odločata Vlada Republike Slovenije in minister, pristojen za finance, po prostem preudarku, pri čemer upoštevata zlasti merila, ki so v nadaljevanju tega člena primeroma našteta. Tožena stranka je pri zavrnitvi prošnje upoštevala kriterij izkušenj in priporočil za prirejanje iger na srečo, kriterij dejavnosti, dosedanjega ravnanja in finančne bonitete pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb in kriterij izpolnjevanja davčnih, koncesijskih in drugih javno-finančnih obveznosti, ki jih imajo pravne osebe in njeni lastniki. Ugotovila je, da je imela tožeča stranka bilančno izgubo, da je celotni kapital izkazoval negativno vrednost, da je kapitalsko neustrezna, da so bile ugotovljene nepravilnosti, povezane z blagajniškim poslovanjem, ker je vzpostavila dodatno tako imenovano interno blagajno ter da ima evidentirane zapadle neporavnane javno-finančne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu.
napredovanje sodnika - položaj svetnika - pogoji za hitrejše napredovanje - vezanost sodnega sveta na oceno personalnega sveta - načelo zaslišanja stranke
V primeru, ko se sodni svet ne strinja z oceno sodniške službe, mora seznaniti stranko v postopku z vsemi svojimi zadržki, ki jih ima glede ocene sodniške službe, in ji dati možnost, da se do teh zadržkov izjasni.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - razrešitev z mesta predsednika sveta šole
Izpodbijana sklepa o razrešitvi predsednika Sveta zavoda OŠ in o imenovanju novega predsednika Sveta zavod OŠ nimata narave upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebujeta nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akta pa tudi nista bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Biti predsednik Sveta zavoda ni niti pravica niti ni neposredna, na zakon oprta pravna korist.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Davčni organ nima pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost v postopku o prekršku izdanega plačilnega naloga in njegovega vročanja, ter posledično tudi ne pristojnosti za ugotavljanje, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost organa, ki je izvršilni naslov izdal.
Določitev postopka vpogleda kandidata v izpitno dokumentacijo in ugovora na oceno zaradi določil 87. člena Ustave in 1. odstavka 3. člena ZUP ne more zajemati bistvenih procesnih vidikov pravnega varstva pravic ali obveznosti kandidatov, ampak zgolj določena tehnična ali administrativna procesna opravila. To pa pomeni, da določba 1. odstavka 28. člena Pravilnika o splošni maturi, ki med drugim pravi, da državna komisija v sladu s šolskim koledarjem določi obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo, ne more imeti nobenega vpliva na presojo zakonitosti izpodbijanega akta, saj gre za bistveni del procesnega varstva pravice kandidata, ki ne more biti določena s podzakonskim aktom. Enako velja za določanje vpogleda v izpitno dokumentacijo v določilih 76. in 77. člena navedenega Pravilnika. Glede navedenih določil 1. odstavka 28. člena, 76. in 77. člena Pravilnika je torej sodišče uporabilo institut exceptio illegalis, saj je sodišče v skladu z določbo 125. člena Ustave vezano samo na ustavo in zakon, če podzakonski predpis ni v skladu z načelom legalitete (3. odstavek 153. člena Ustave).
Kandidat, ki se prijavi na razpis, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, le pravico potegovati se za imenovanje na delovno mesto direktorja zavoda, nima pa izključne pravice biti na to mesto tudi imenovan.
V upravnem spisu nahaja izrecna pisna izjava delodajalca, da delovno mesto vodje finančnega sektorja, ki ga je stranka z interesom opravljala od marca 2001 dalje, vključuje vodstvena in vodilna dela v podjetju. Navedena izjava je opremljena s podpisom in žigom podjetja. Ob takšnem potrdilu/izjavi delodajalca in ob odsotnosti nasprotnih dokazov, je tožena stranka pravilno zaključila, da stranka z interesom izpolnjuje tudi pogoj najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodstvenih in vodilnih delih.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6. ZDLov-1 člen 74, 74/4, 74/4-9.
inšpekcijski ukrep - ukrep lovskega inšpektorja - odvzem trofej - naslovnik inšpekcijskega ukrepa - predhodni preizkus tožbe - poseg v pravico ali pravno korist - zavrženje tožbe
Organ je z izpodbijano odločbo odvzel lobanjo in rogovje jelena lovski družini in ne tožniku oziroma tožnik v tožbi ni pojasnil ali utemeljil, v čem je prizadet njegov pravni položaj oziroma pravno zavarovani zasebni interes z odvzemom trofeje omenjeni lovski družini. Tožnik tudi ni dokazoval, da je v skladu z določbo 4. odstavka 2. člena ZDLov-1 on upravljavec ali pooblaščenec upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, ki je upravičen do pridobitve lastnine na divjadi, uplenjene v skladu z ZDLov-1 in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.