V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Če se pri ponovnem pregledu deklaracije izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 člen 1.
javna prireditev - sofinanciranje iz javnih sredstev - izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - izvedba projekta
Negotovost, ali bo tožena stranka odobrila program, za katerega je tožnica želela pridobiti sredstva, ne more biti razlog za neizvedbo predvidenega programa, saj bi lahko tožnica predhodno zaprosila za spremembo projekta, česar pa ni storila.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - dividende - pripoznavanje prihodkov iz dividend - izvzem dividend - verodostojna knjigovodska listina - temeljnica
Temeljnica (kot notranja knjigovodska listina) brez izkazanih knjigovodskih podatkov iz izvirnih knjigovodskih listin za (pravilno) izkazovanje poslovnih dogodkov ne zadostuje.
V SRS 3.22 (2006) je urejeno pripoznavanje prihodkov iz dividend v izkazu poslovnega izida. Po tem standardu se prihodek iz tega naslova pripozna, ko imetnik finančne naložbe uveljavi oziroma pridobi pravico do plačila dividende. Pogoji za izvzem dividend iz davčne osnove in posledično vpliv na davčni izkaz pa so določeni v 18. členu ZDDPO-1. členu. Glede na navedeno določbo je možnost izvzema dividend iz davčne osnove vezana na obdobje, ko davčni zavezanec prejme dividende, in ne na čas, ko pridobi pravico do izplačila dividend.
sofinanciranje iz javnih sredstev - smiselna uporaba določb ZUP - izredna pravna sredstva - obnova postopka
V zadevah prijav na javne razpise uporabe izrednih pravnih sredstev ne dopušča niti "smiselna uporaba upravnega postopka", saj je njihova uporaba namenjena ponovnemu odločanju o zadevah, o katerih je že dokončno ali celo pravnomočno odločeno, uporaba izrednih pravnih sredstev v postopkih dodeljevanja sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna, pa bi bila celo v nasprotju s samim namenom izrednih pravnih sredstev po določilih ZUP in bi se na ta način presegla uporaba pravil oziroma institutov upravnega postopka na podlagi 4. člena ZUP.
davčna izvršba - začasna odredba - težko popravljiva škoda
V zahtevi za izdajo začasne odredbe je treba konkretno navesti težko popravljivo škodo in jo vsaj verjetno izkazati. Tožnik v tej zvezi le splošno navaja možnost likvidnostnih težav in posledično stečaja, ki pa je konkretno ne utemelji in ne izkaže. Pogoji za izdajo začasne odredbe zato niso podani.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - državljan Bosne in Hercegovine - dokazovanje vzajemnosti
Tožeča stranka kljub opozorilu tožene stranke, da iz navedb Ministrstva za pravosodje izhaja, da je brezplačna pravna pomoč državljanom BIH omogočena le v civilnih in gospodarskih zadevah, in pozivu, naj sodišču sporoči ali bo glede izpolnjevanja pogoja vzajemnosti (3. odstavek 10. člena ZBPP) podala zahtevo za takšno zaprosilo in o njeni vložitvi zahteve predloži ustrezno dokazilo, tega ni storila, zato je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena.
Zahteva tožnika za odobritev pravnega posla je že pravnomočno zavrnjena, zato si tožnik svojega položaja v postopku odobritve pravnega posla ne more več izboljšati, zaradi česar tudi nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper odločbo o odobritvi pravnega posla, ki je bil sklenjen med prodajalcem in kupcem.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov in specifikacij, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa predvsem očita, da ne razpolaga z verodostojno poslovno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane sporne storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računov. Iz objektivnih okoliščin prvostopenjski organ zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
DDV - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - davek na motorna vozila - prodaja vozil
V obravnavani zadevi je sporno ali gre za oproščeno transakcijo znotraj Skupnosti v smislu 46. člena ZDDV-1. Tožnik bi poleg računa in namesto prevozne listine, kot je navedena v 1. odstavku 79. člena PZDDV-1 kot dokazilo, da je bilo blago odpeljano v drugo državo članico, lahko uporabil tudi pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga, tega pa v obravnavanem primeru ni predložil, saj se sklicuje le na CMR. Obravnavani mednarodni prevozni listini (CMR) pa po mnenju sodišča ne vsebujeta vseh relevantnih podatkov, ki se nanašajo na sam prevoz blaga iz spornih računov. To pa so tisti podatki, na podlagi katerih se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v zvezi z dobavami znotraj Skupnosti.
Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev je VURS dala pooblastila, da sama ovrednoti posamezno prednostno merilo in ji je zato treba dopustiti pri tem prosto presojo.
Koncesionar mora izpolnjevati pogoje za opravljanje dejavnosti ob prijavi in v trenutku, ko je izbran za koncesionarja in ne šele, ko bo začel z opravljanjem dejavnosti.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ni razlogov, da bi se v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku, ni večja od 10%. Ker podatki o spremljanju cen temeljijo na analizi javno dostopnih podatkov, sodišče meni, da so navedbe tožeče stranke, da odločitve ni mogoče preskusiti, neutemeljene in v delu, kjer v utemeljitev tožbenega zatrjevanja, da se je izhodišča vrednost zemljišča iz 4. člena Odloka povišala, navaja podatke o posledicah menjave valut, pavšalne.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 6, 11. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 14, 14/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - proizvodno vezana plačila - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - vris GERK-ov
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje predpisov ter odgovornosti za nepravilno določeno vrsto dejanske rabe vpisanih novih GERK-ov prevaliti na delavca upravne enote, ki je spremembe v evidenco GERK vpisal.
Ugotavljanje morebitnih nepravilnosti, ki naj bi jih delavec upravne enote storil v postopku vpisovanja sprememb v evidenco GERK, je lahko le stvar postopkov nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo upravne postopke in druge upravne naloge državnih organov ter morebitnih postopkov za odškodovanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - vrednost zamolčanega premoženja
Tožnik bi kot prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči moral v vlogi navesti, da je solastnik nepremičnine, dejansko stanje glede nepremičnine pa je lahko relevantno le pri ugotavljanju njene vrednosti.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - pridobitev premoženja oziroma prihodkov - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - poravnava
Tožnica se je s sodno poravnavo zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka in se je odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka, s tem pa je preprečila nastop subrogacije v korist države.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - javni razpis
Tožena stranka navaja, da so razlogi, zaradi katerih o pritožbi tožeče stranke v zakonskem roku ni bilo odločeno, veliko število nerešenih pritožb, nezadostno število zaposlenih, omejitve zaposlovanja in nadomeščanja v državni upravi ter raznovrstnost, kompleksnost in obsežnost zadev. Po presoji sodišča to niso razlogi, zaradi katerih bi bil molk upravičen. Iz navedb tožene stranke ne izhaja, da bi pritožbe tožeče stranke ne mogla reševati iz razlogov na strani slednje, iz spisne dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi za izdajo odločbe o pritožbi obstajali razlogi postopkovne narave. Razlogov organizacijske narave, ki jih tožena stranka zgolj našteva po njihovi vrsti, in na katere se le splošno ne pa z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin sklicuje, pa sodišče ne more šteti kot razlog, zaradi katerega bi bil molk upravičen.
ZJF člen člen 106f. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanje v letu 2009 in 2010 točka 3.
S popravkom javnega razpisa je bila spremenjena točka 3 javnega razpisa, ki določa okvirno višino sredstev. Že v osnovnem razpisu je višina sredstev javnega razpisa določena okvirno, torej približno, z določbo, da bodo okvirna sredstva javnega razpisa izplačana v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna RS za leti 2008 in 2009 in v okviru drugega rebalansa proračuna RS za leto 2009, pa je bila dana pravna podlaga za novo določitev višine sredstev v letu 2010.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3. ZDDPO-2 člen 12, 12/3. SRS standard 10. MSRP standard 37. ZDavP-1 člen 8. ZDavP-2 člen 14.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - dolgoročno odloženi prihodki - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - pozitivni izid iz dopolnilnega zavarovanja - zavezujoča informacija
Izkazovanje dolgoročno odloženih prihodkov iz naslova pozitivnega izida iz dopolnilnega zavarovanja v konkretnem primeru ne ustreza zahtevam SRS 10 in MSRP 37, po katerih se med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Iz podatkov v spisih namreč sledi, da odhodki, ki naj bi se pokrivali iz odloženih prihodkov, niso predvideni ter da tudi ni izdelan večletni predračun oblikovanja in črpanja, ki bi omogočal (začetno) merjenje dolgoročnih časovnih razmejitev in njihovo vračunavanje na koncu posameznega poslovnega leta. Namen odloženih prihodkov, kakršen izhaja iz ZZVZZ-H in Sklepa za izvajanje dopolnilnega zavarovanja, je presplošen in kot takšen za izpolnitev zahtev računovodskih standardov ne zadošča.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - dejavnost kreiranja embalaže
Na strani tožnika je podan subjektivni element, saj gre za neobičajno poslovno prakso, kljub njegovemu zatrjevanju, da je ravnal povsem skladno s poslovnimi običaji. Računi, s katerimi je dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelji spornih računov niso imeli kadrovskih in drugih materialnih pogojev za opravljanje zaračunanih dobav oz. storitev. Tožnik o svojih poslovnih partnerjih ni ničesar vedel, ni imel predračunov oz. pisnih ponudb za obravnavane storitve. V danem primeru gre za navidezne posle, tožnik pa drugega tudi ni dokazal.
kulturni spomenik državnega pomena - kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - varstveni režim - predhodne raziskave
Ker so izvedene predhodne raziskave pokazale, da se na zemljišču nahajajo pomembne arheološke ostaline, ki bi bile lahko s predvidenim posegom poškodovane ali uničene, je upravni organ izdajo kulturnovarstvenega soglasja utemeljeno zavrnil iz razloga, ker nameravana gradnja ni skladna s kulturnovarstvenimi pogoji, ki izdajo soglasja pogojujejo s predhodno ugotovitvijo, da novogradnja z vso potrebno infrastrukturo na obravnavanem zemljišču ne bi posegla v najkvalitetnejše strukturne elemente spomenika, za katerega je po strokovni oceni Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pomembno, da se ne odstrani in da se ohrani na mestu najdbe.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija - odločba o dovolitvi izvedbe pripravljalnih del - javna korist
ZUreP-1 v prvem odstavku 101. člena ne pogojuje izdaje odločbe o določitvi pripravljalnih del s predhodno izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka. Vendar pa je navedeno določbo treba razlagati v pomenu, da morajo biti pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del ugotovljeni vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka (100. člen ZUreP-1); pri tem je treba upoštevati tudi, da javna korist ni izkazana že z izkazom razlastitvenega namena iz 93. člena ZUreP-1, kar iz slednjega izrecno izhaja, pač pa da morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 92. člena tega zakona. To pa pomeni, da je v primeru, kadar odločba o uvedbi razlastitvenega postopka (še) ni bila izdana, treba izpolnjevanje navedenih pogojev ugotoviti v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del.
Po mnenju sodišča ne more veljati drugače niti za posebni razlastitveni postopek, urejen v 19. členu ZJC-B za obstoječe ceste, namreč da se pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del mora ugotoviti temeljne vsebinske pogoje za uvedbo postopka razlastitve, čeprav formalno akta ni potrebno izdati. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je v 3. odstavku 19. člena ZJC-B za izkaz javne koristi treba ugotoviti dodatno še, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.